ALI SE BOMO SLOVENSKI KMETJE ŠE PRAVOČASNO ZBUDILI?
Članek v Kmečkem glasu 15. 09. 2021
Društvo Slovenska kmečka zveza

Sreda, 15. september 2021 ob 13:18

Odpri galerijo

vir slike: Muzej novejše zgodovine, Ustanovitev SKZ, Unionska dvorana, 12. 5. 1988

Kmetje se moramo zavedati, da imamo ob trenutnem stanju v parlamentu in vladi, kar se tiče kmetijstva pravzaprav samo dve možnosti: ali izvolimo svoje predstavnike v parlament in jih po možnosti dobimo tudi v vlado ali pa protestiramo na cesti. Včasih je potrebno tudi oboje. Za doseganje bistvenih sprememb po eni in/ali drugi poti pa je potrebno doseči čim večjo enotnost kmetov – enoten nastop različnih kmečkih organizacij v zadnjih mesecih je spodbuden – in se odlično organizirati. To nam dokazujejo ne le francoski, nemški in drugi kmetje, pač pa tudi naše lastne izkušnje:

1.      ko smo 12. maja 1988 slovenski kmetje ustanavljali prvo povojno politično stranko Slovensko kmečko zvezo, se je zatreslo ne le pri takratnem kmetijskem ministrstvu, ampak celotni takratni socialistični slovenski vladi, odmevalo pa je tudi v Beogradu. Hitro so bile dosežene prve pozitivne spremembe za kmete in kmetijstvo.  

2.      Ko smo 1989 zaradi katastrofalno nizke cene mleka protestno množično brezplačno delili mleko po slovenskih mestih, smo pri vladi dosegli povišanja odkupne cene mleka.

3.      Ko smo leta 1993 za več dni blokirali večino največjih slovenskih mejnih prehodov, smo za več kot desetletje obrnili stvari tako, da so se cene mleka, mesa, pšenice in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov približale evropsko primerljivim cenam, uspešen štiridnevni protest pa je za daljše obdobje spremenil tudi odnos različnih vlad do slovenskega kmetijstva in podeželja. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo takrat aktivno udeleženih več sto traktorjev, skupno pa na tisoče kmetov.

4.      Na volitvah 1996 je bilo v DZ RS izvoljenih 19 poslancev SLS, med njimi veliko kmetov, agronomov in drugih poznavalcev problematike kmetijstva. Z realno politično močjo smo dosegli bistveno povečanje deleža kmetijskega proračuna na 1,5 % BDP Slovenije. Danes skupaj slovenska in evropska sredstva predstavljajo okoli 1,2 % BDP, od česar pa je pomemben delež namenjen za različne okoljske in druge programe, ki pogosto kmetu in kmetijstvu zelo malo koristijo. Takega političnega vpliva ne bi mogli doseči brez množične udeležbe kmetov na volitvah ter množične podpore takrat in danes edini kmečki stranki. Velike pozitivne premike smo takrat dosegli tudi zato, ker so tudi kmetijstvu nenaklonjeni politični nosilci v vladi in parlamentu vedeli, da smo organizirani tako dobro, da v tednu dni lahko blokiramo praktično karkoli v Sloveniji, če bi ugotovili, da se iz nas norčujejo, npr. tako, kot se pogosto norčujejo danes. Ob tem, ko se delijo milijarde za pomembne, potrebne in nepotrebne stvari, se kmetom vrže pogosto le drobtinice, za katere se potem kmetje skregamo: nižinski proti višinskim, veliki proti malim, ekološki proti konvencionalnim,… 

 

380 milijonov dodatnih sredstev v kmetijstvu v obdobju 2023 – 2027, kar je bila enotna zahteva Sveta KGZS na pobudo naših svetnikov, je minimum od minimuma, če imamo resen namen, da povečamo samooskrbo z lokalno pridelano hrano ter ohranimo podeželje obdelano in poseljeno.

Vprašajte svoje otroke in druge mlade iz vašega okolja, zakaj se težko odločajo, da bi ostali na kmetiji, čeprav ste vi več rodov gradili svoje posestvo, ustvarjali kakovostno čredo, dokupovali zemljišča,… in bi ob modri kmetijski politiki imeli vse pogoje za uspešno in ustrezno donosno kmetovanje. Verjetno vam bodo poleg drugega povedali, da zato, ker ne želijo biti 365 dni v letu priklenjeni na svojo kmetijo, da bi lahko normalno preživeli, saj lahko za podoben ali boljši prihodek brez težav dobijo službo, ki jim bo omogočala, da so poleti vsaj 14 dni na morju, pozimi vsaj teden dni na smučanju in še ob vikendih z družino ali prijatelji na takem ali drugačnem oddihu ali drugem prijetnem dogodku.

Katere države imajo uspešno kmetijstvo, urejeno podeželje in tak interes mladih, da ne potrebujejo nobenih subvencij za mlade prevzemnike? Tiste, ki pri oblikovanju svoje kmetijske politike evropskih direktiv ne jemljejo kot izgovor za onemogočanje razvoja kmetij zaradi okoljskih razlogov, dobrobiti živali (ki je pogosto pomembnejša od dobrobiti človeka na kmetiji), zaščite zveri, uničujočo birokracijo itd. ampak kmeta spoštujejo kot tistega, ki jim zagotavlja hrano. Zavedajo, da jo danes lahko sicer ceneje uvozijo, toda potem jo jutri, če bi jo nujno potrebovali, zaradi kakršnihkoli izrednih razmer, ne bi imeli.

Ali se bomo torej slovenskih kmetje še pravočasno zbudili, stopili skupaj in ne bomo več hlapci birokratom, ampak ponosni gospodarji, ki spoštujemo druge ljudi, druge poklice, zahtevamo pa tudi spoštovanje zase in za svoj poklic?

 

Slovenska kmečka zveza pri SLS

Marko Cigler, podpredsednik

Teme
marko cigler
Zadnje objave
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO V Slovenski kmečki zvezi pri SLS (SKZ pri SLS) podpiramo izjavo za javnost, ki jo je posredoval varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Akcijska ponudba govejega mesa po izredno nizki ceni, po kateri tako kvalitetnega mesa z blagovno znamko IK Slovenija, ni mogoče pridelati/vzrediti, ima negativen vpliv na oblikovanje odkupnih cen v prihodnje, predvsem pa razvrednoti delo rejcev (pridelovalcev) ter tudi razvrednoti pomen kvalitetne, lokalno pridelane hrane kot strateške dobrine in vnaša dodatno nezadovoljstvo v odnose med deležniki preskrbe s hrano. Tako v interesu rejcev kot potrošnikov je, da je poznana sledljivost mesa in imajo tudi informacijo da so vsi deležniki v tej verigi poslovali pošteno ter da je tudi pridelovalec (v konkretnem primeru rejec) prejel pošteno plačilo za svoje blago. Izjavo si lahko v celoti preberete na povezavi: https://bit.ly/3fMDJmO
O omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravja prebivalcev
Odgovor Vlade RS na pobudo državnega svetnika DS RS in člana Slovenske kmečke zveze pri SLS Branka Tomažiča o omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev si v celoti lahko preberete na povezavi:https://bit.ly/3nnMYxU
POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI
 REPUBLIKA SLOVENlJA DRŽAVNI SVET  Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi na    POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI Ljubljana, 17. december 2021, ob 10. uri, dvorana Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4. !!! Zaradi razmer v zvezi z epidemijo covid-19 je vstop v stavbo parlamenta omejen in mogoč izključno za vabljene ob upoštevanju pogojev PCT. Dogodek se bo snemal in ga boste lahko spremljali v živo na https://drzavnisvet.si/ in prek povezave na spletni strani S-TV Skledar (YouTube in Twitter)!!! Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že aprila 2020 obravnavala predlog pobude za dopolnitev Ustave s pravico do prehranske varnosti in predlagala njeno širšo obravnavo. Posvet je namenjen pridobitvi dodatnih mnenj in pripomb, ki bi se jih upoštevalo pri oblikovanju končnega predloga te pobude.   Vljudno vabljeni!   Cvetko Zupančič predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  PROGRAM POSVETA O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI 9.30 – 10.00 SPREJEM UDELEŽENCEV 10.00 – 10.05 OTVORITEV POSVETA Branko Tomažič, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.05 – 10.20 UVODNI NAGOVORI Cvetko Zupančič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.20 – 12.00 PREDSTAVITVE Branko Tomažič, državni svetnik Predlog pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti Prof. dr. Peter Raspor, dr. h. c. mult., uni. dipl. eng. HRANA: Narava vedno zmaga Ana Le Marechal Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pomen vzpostavitve in delovanja prehranskih verig za zagotavljanje prehranske varnosti Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Vpliv epidemije COVID-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, Evropski ekonomsko-socialni odbor Izboljšanje trajnosti evropske verige preskrbe s hrano Srečko Ocvirk, državni svetnik, župan občine Sevnica Samooskrba v lokalni skupnosti Polona Rifelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Pomen prehranske varnosti za delovanje družbe in vloga blagovnih rezerv Anja Bolha, Zveza potrošnikov Slovenije Potrošnik ne sme ostati sam Sanja Lončar, Zavod za celostno samooskrbo Kako preprečiti lakoto 12.00 – 12.30 RAZPRAVA
SKZ pri SLS: Brez dodatnih sredstev za kmetijstvo bo v naslednjih letih v Sloveniji propadlo na tisoče kmetij
V Slovenski kmečki zvezi pri SLS z zaskrbljenostjo in razočaranjem ugotavljamo, da je v predlogu novega Strateškega načrta SKP 2023 – 2027 in v državnem proračunu za obdobje 2022-2023 za potrebe kmetijstva zagotovljenih bistveno premalo sredstev, da bi lahko zgotovili obstoj in razvoj kmetij, ki imajo pogoje za tržno pridelavo hrane, a jim zaradi neustrezne slovenske kmetijske politike grozi propad, nadaljnje odhajanje mladih s podeželja in praznjenje ter zaraščanje podeželja. Posledično se bo dodatno zmanjševala samooskrba s hrano in prehranska varnost, v primeru daljše zapore meje pa bi sto tisoče državljanov Slovenije lahko doletela lakota.   V SKZ pri SLS pozdravljamo soglasno sprejeti sklep na današnji seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, da se od slovenske vlade zahteva zagotovitev dodatnih 380 milijonov sredstev v naslednji finančni perspektivi, saj v nasprotnem primeru številni dobri predlogi v novem programu ostajajo le lepe želje na papirju. Slovenska kmečka zveza bo v naslednjih dneh na svojih organih sprejela tudi odločitev o času in vsebini protestnih aktivnostih, če kmetijsko ministrstvo in vlada ne bosta zagotovila nujno potrebnih sredstev za preživetje in razvoj številnih panog slovenskega kmetijstva in za zagotovitev polne prehranske varnosti s hrano pridelano v Sloveniji.
Novi predlog SKP 2023-2027 je nesprejemljiv
V današnjem Kmečkem glasu si lahko preberete v rubriki "Prejeli smo" pismo Branka Tomažiča, državnega svetnika DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS.
Vabilo k spremljanju posveta: Trajnostno kmetijstvo, ki nas lahko prehrani
Že nekaj časa je jasno, da v kolikor bo človeštvo nadaljevalo po trenutni poti, to najverjetneje vodi do kaskadnih ekoloških in podnebnih prelomnic in korenito spremenjenega okolja. Ob zavedanju tega se je Evropska unija zavezala preoblikovanju evropske družbe in gospodarstva na gospodaren, pravičen in socialno uravnotežen način, da bi do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Vendar je pot do tam polna izzivov za vse sektorje in dele naših družb. Prehrambni sektor pri tem ni nobena izjema. Ključnega pomena je, da bo zmanjševanje onesnaževanja povezano z razvojem in uporabo novih tehnologij in metod za proizvodnjo, predelavo, transport in pakiranje hrane ob sočasnem ohranjanju gospodarske konkurenčnosti. Poleg tega, da mora biti hrana pridelana na okoljsko sprejemljiv način, je mora biti tudi dovolj in po taki ceni, da bo dostopna vsakomur. Tako bodo doseženi tako podnebni cilji kot dobrobit državljanov. Odpirajo se številna vprašanja, kot so na primer: - Kakšen je pomen kratkih prehranjevalnih verig in kakšna je vloga zadrug pri    doseganju le-teh?- Kakšni so izzivi in pomen ekološkega kmetovanja? - Kako spodbujati kmetijske inovacije in tehnologijo? - Kako ohraniti zdrav razum pri izvajanju evropskega zelenega dogovora?  Z namenom najti odgovore na ta in mnoga druga pereča vprašanja Inštitut dr. Antona Korošca (INAK) v sodelovanju z bruseljskim Wilfried Martens Centrom za Evropske Študije (WMCES) znotraj skupnega projekta Kmetijstvo in trajnostni razvoj v okviru evropskega zelenega dogovora vabi k spremljanju posveta z naslovom Trajnostno kmetijstvo, ki nas lahko prehrani, ki bo v petek, 26. novembra 2021, od 17. do 19. ure. O izzivih in rešitvah le-teh bodo razpravljali: - Franc Bogovič, evropski poslanec SLS/EPP;- mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS);- Irena Ule, predsednica Kmetic Slovenije;- Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM);- Stane Levart, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice.Pogovor bo vodil Marko Cigler. Posvet bo zaradi slabe epidemiološke slike in odgovornega ravnanja inštitutov, z namenom prispevati k prizadevanjem za zamejitev širjenja okužb, potekal brez prisotnosti publike. Posvet boste zato lahko spremljali v živo prek našega Facebook kanala Časopis Slovenec v slovenskem jeziku in v živo preko Facebook kanala Inštitut dr. Antona Korošca v angleškem jeziku. Če boste imeli za govorce kakšno vprašanje, boste lahko le-tega napisali v komentar pod objavo neposrednega predvajanja. Posnetek bo z zamikom dostopen tudi na našem YouTube kanalu Časopis Slovenec. Vljudno vabljeni k spremljanju in povejte tudi drugim, ki bi jih ta tematika utegnila zanimati.

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji