ZAKAJ SE NADALJUJE NEODGOVORNA POLITIKA DO KMETA IN KMETIJSTVA TER SAMOOSKRBE S HRANO
PISMA BRALCEV – KMEČKI GLAS / 15. 9. 2021
Društvo Slovenska kmečka zveza

Sreda, 15. september 2021 ob 13:15

Odpri galerijo

vir: spletna stran Cekin.si

Na zadnji seji Sveta KGZS (v nadaljevanju je bila prekinjena) smo sprejeli enotno zahtevo, da se kmetijstvu nameni dodatnih več sredstev v višini 380 milijonov in tak predlog Skupne kmetijske politike (SKP) kot je sedaj ne podpiramo. Na račun  epidemije se je vsem veliko pomagalo, nekaj tudi kmetijstvu, vendar pa smo v Načrtu za okrevanje in odpornost bili izigrani in nismo pridobili nič sredstev. Tudi kmetijstvo potrebuje sredstva za obnovo in razvoj, saj bomo le tako lahko zagotovili prehransko varnost in se prilagodili novim zahtevam kmetovanja. Predlog SKP za obdobje 2023 – 2027 ni bil dobro pripravljen in ne upošteva priporočil kmetov in številnih kmetijskih strokovnjakov. Prav zato je toliko pripomb, negodovanja in nasprotovanja. Dosedanja SKP ni dala željenih rezultatov kar je absolutno dokazljivo in za kar nosi največjo odgovornost takratni minister Dejan Židan. Posledice neustrezne dosedanje SKP so slabši dohodkovni položaj kmeta, zaradi katerega se kmetovanje opušča, samooskrba s hrano pa se je znižala. Žal je bila tudi nova SKP pripravljena podobno, kot bi se ne zavedali, da hrana poleg vode postaja eno najpomembnejših strateških orožij.

Če bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot predlagatelj v pripravi predloga SKP upoštevalo glavni cilj, to je povečanje samooskrbe, bi bil predlog naravnan tako, da podpore dobijo samo tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano. Tako pa se bo ponovno veliko sredstev izgubilo v nič, saj bodo številni zgolj izkazovali obdelanost. Zemlja mora biti v funkciji pridelave hrane, kar pomeni, da na njej kolobarimo in jo tako optimalno izkoristimo. Veliko površin ni v funkciji, saj lastniki, ki ne kmetujejo, pridobivajo plačila (teh je preko 10%), kmetje, ki te zemlje nimajo v dolgoročnem najemu, pa na njej neintenzivno kmetujejo.

V dosedanjem obdobju so velik del vseh sredstev SKP dobila velika posestva, ki obdelujejo okoli 5% najboljše slovenske kmetijske zemlje, ki pa so iz SKP počrpale 20% vseh sredstev ter se dobro modernizirala. Po neuradnih podatkih so velika posestva imela v lanskem letu 20 milijonov dobička. Načrt SKP predvideva za petletno obdobje okrog 1,2 milijard sredstev in če se bodo tudi v prihodnje sredstva namenjala na podoben način, bodo velika posestva skupaj z živilsko industrijo dobila približno eno četrtino sredstev, to pa je približno 300 milijonov. Temu ostro nasprotujemo, zato smo predlagali kapico, omejitev izplačil podpor na 100 000€ in tudi omejitev za investicijska sredstva na 500 000€. Podpreti moramo namreč srednje velike in tudi številne male kmetije, ki bi ob ustrezni podpori imele perspektivo, a so v zadnjem obdobju izpadle iz večine razpisov. To so kmetije, ki bi v novem obdobju morale biti najbolj podprte, da se prilagodijo novim zahtevam kmetovanja in se ohranijo, saj predstavljajo steber obdelanosti slovenskega podeželja in pomemben člen zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije.

Tudi predlagana sredstva na proizvodno vezana plačila, ki so namenjena sektorjem v težavah, so nizka in bodo tako po vsej verjetnosti brez pravega učinka ter nenazadnje le kost za glodanje kateremu sektorju pripadajo in kakšna bo višina sredstev na enoto. Kmetje se bomo o teh mizerno nizkih sredstvih kregali, na drugi strani pa bodo sredstva delili posameznikom in to z lopato.

Nekatere evropske države so prvemu stebru še dodale sredstva ter povečale enotno plačilo po hektarju, npr. Avstrija bo namenila 260 € po ha, kajti menijo, da je to čisti denar za obdelano površino in tako je tudi prav. Pri nas pa pričakujemo približno 180 € po ha.

Ugotavljam, da se je ob sprejemanju novega SKP preveč upoštevalo prišepetovalcem iz raznih lobijev, ki jim ni mar samooskrba ter slovenski kmet, ampak kako na kakršenkoli način pridobiti sredstva. Po tej poti absolutno ne smemo, ker davkoplačevalski denar ni namenjen špekulacijam.

Kmetje se strinjamo, da je potrebno upoštevati ekološke usmeritve in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, vendar bodo standardi, ki jih sedaj vzpostavlja EU zmanjšali samooskrbo praktično v vseh evropskih državah. Kmetijstvo se bo selilo v druge države, samooskrba z domačo hrano pa se bo zmanjšala v številnih državah in tudi v Sloveniji. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da slovensko okolje ni primerljivo z Belgijo, Nizozemsko,… saj je slovenska biodiverziteta lahko vsem za zgled. Zato je nesprejemljivo pristajanje na zahteve radikalnih eko aktivistov, ki na različne načine želijo ovirati slovenske kmete, kmetovanje in s tem pridelavo hrane.  

Slovenski kmetje smo preživeli nacizem, fašizem in komunizem. Vedno smo hote ali nehote morali hraniti vse, ki so prosili ali pa kar vzeli našo hrano. Če ne želimo, da bi propadli v času demokracije, bomo morali še bolj strniti vrste in si vzeti kakšen dan tudi za to, da bomo s traktorji namesto na polja in travnike šli pred vlado in parlament. Predvsem pa moramo kmetje spet priti v parlament, da ne bo tam glavna predstavnica kmetov Violeta Tomić.

 

Branko Tomažič

Državni svetnik DS RS za kmetijstvo

Slovenska kmečka zveza pri SLS

Zadnje objave
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO V Slovenski kmečki zvezi pri SLS (SKZ pri SLS) podpiramo izjavo za javnost, ki jo je posredoval varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Akcijska ponudba govejega mesa po izredno nizki ceni, po kateri tako kvalitetnega mesa z blagovno znamko IK Slovenija, ni mogoče pridelati/vzrediti, ima negativen vpliv na oblikovanje odkupnih cen v prihodnje, predvsem pa razvrednoti delo rejcev (pridelovalcev) ter tudi razvrednoti pomen kvalitetne, lokalno pridelane hrane kot strateške dobrine in vnaša dodatno nezadovoljstvo v odnose med deležniki preskrbe s hrano. Tako v interesu rejcev kot potrošnikov je, da je poznana sledljivost mesa in imajo tudi informacijo da so vsi deležniki v tej verigi poslovali pošteno ter da je tudi pridelovalec (v konkretnem primeru rejec) prejel pošteno plačilo za svoje blago. Izjavo si lahko v celoti preberete na povezavi: https://bit.ly/3fMDJmO
O omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravja prebivalcev
Odgovor Vlade RS na pobudo državnega svetnika DS RS in člana Slovenske kmečke zveze pri SLS Branka Tomažiča o omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev si v celoti lahko preberete na povezavi:https://bit.ly/3nnMYxU
POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI
 REPUBLIKA SLOVENlJA DRŽAVNI SVET  Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi na    POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI Ljubljana, 17. december 2021, ob 10. uri, dvorana Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4. !!! Zaradi razmer v zvezi z epidemijo covid-19 je vstop v stavbo parlamenta omejen in mogoč izključno za vabljene ob upoštevanju pogojev PCT. Dogodek se bo snemal in ga boste lahko spremljali v živo na https://drzavnisvet.si/ in prek povezave na spletni strani S-TV Skledar (YouTube in Twitter)!!! Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že aprila 2020 obravnavala predlog pobude za dopolnitev Ustave s pravico do prehranske varnosti in predlagala njeno širšo obravnavo. Posvet je namenjen pridobitvi dodatnih mnenj in pripomb, ki bi se jih upoštevalo pri oblikovanju končnega predloga te pobude.   Vljudno vabljeni!   Cvetko Zupančič predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  PROGRAM POSVETA O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI 9.30 – 10.00 SPREJEM UDELEŽENCEV 10.00 – 10.05 OTVORITEV POSVETA Branko Tomažič, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.05 – 10.20 UVODNI NAGOVORI Cvetko Zupančič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.20 – 12.00 PREDSTAVITVE Branko Tomažič, državni svetnik Predlog pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti Prof. dr. Peter Raspor, dr. h. c. mult., uni. dipl. eng. HRANA: Narava vedno zmaga Ana Le Marechal Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pomen vzpostavitve in delovanja prehranskih verig za zagotavljanje prehranske varnosti Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Vpliv epidemije COVID-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, Evropski ekonomsko-socialni odbor Izboljšanje trajnosti evropske verige preskrbe s hrano Srečko Ocvirk, državni svetnik, župan občine Sevnica Samooskrba v lokalni skupnosti Polona Rifelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Pomen prehranske varnosti za delovanje družbe in vloga blagovnih rezerv Anja Bolha, Zveza potrošnikov Slovenije Potrošnik ne sme ostati sam Sanja Lončar, Zavod za celostno samooskrbo Kako preprečiti lakoto 12.00 – 12.30 RAZPRAVA
SKZ pri SLS: Brez dodatnih sredstev za kmetijstvo bo v naslednjih letih v Sloveniji propadlo na tisoče kmetij
V Slovenski kmečki zvezi pri SLS z zaskrbljenostjo in razočaranjem ugotavljamo, da je v predlogu novega Strateškega načrta SKP 2023 – 2027 in v državnem proračunu za obdobje 2022-2023 za potrebe kmetijstva zagotovljenih bistveno premalo sredstev, da bi lahko zgotovili obstoj in razvoj kmetij, ki imajo pogoje za tržno pridelavo hrane, a jim zaradi neustrezne slovenske kmetijske politike grozi propad, nadaljnje odhajanje mladih s podeželja in praznjenje ter zaraščanje podeželja. Posledično se bo dodatno zmanjševala samooskrba s hrano in prehranska varnost, v primeru daljše zapore meje pa bi sto tisoče državljanov Slovenije lahko doletela lakota.   V SKZ pri SLS pozdravljamo soglasno sprejeti sklep na današnji seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, da se od slovenske vlade zahteva zagotovitev dodatnih 380 milijonov sredstev v naslednji finančni perspektivi, saj v nasprotnem primeru številni dobri predlogi v novem programu ostajajo le lepe želje na papirju. Slovenska kmečka zveza bo v naslednjih dneh na svojih organih sprejela tudi odločitev o času in vsebini protestnih aktivnostih, če kmetijsko ministrstvo in vlada ne bosta zagotovila nujno potrebnih sredstev za preživetje in razvoj številnih panog slovenskega kmetijstva in za zagotovitev polne prehranske varnosti s hrano pridelano v Sloveniji.
Novi predlog SKP 2023-2027 je nesprejemljiv
V današnjem Kmečkem glasu si lahko preberete v rubriki "Prejeli smo" pismo Branka Tomažiča, državnega svetnika DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS.
Vabilo k spremljanju posveta: Trajnostno kmetijstvo, ki nas lahko prehrani
Že nekaj časa je jasno, da v kolikor bo človeštvo nadaljevalo po trenutni poti, to najverjetneje vodi do kaskadnih ekoloških in podnebnih prelomnic in korenito spremenjenega okolja. Ob zavedanju tega se je Evropska unija zavezala preoblikovanju evropske družbe in gospodarstva na gospodaren, pravičen in socialno uravnotežen način, da bi do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Vendar je pot do tam polna izzivov za vse sektorje in dele naših družb. Prehrambni sektor pri tem ni nobena izjema. Ključnega pomena je, da bo zmanjševanje onesnaževanja povezano z razvojem in uporabo novih tehnologij in metod za proizvodnjo, predelavo, transport in pakiranje hrane ob sočasnem ohranjanju gospodarske konkurenčnosti. Poleg tega, da mora biti hrana pridelana na okoljsko sprejemljiv način, je mora biti tudi dovolj in po taki ceni, da bo dostopna vsakomur. Tako bodo doseženi tako podnebni cilji kot dobrobit državljanov. Odpirajo se številna vprašanja, kot so na primer: - Kakšen je pomen kratkih prehranjevalnih verig in kakšna je vloga zadrug pri    doseganju le-teh?- Kakšni so izzivi in pomen ekološkega kmetovanja? - Kako spodbujati kmetijske inovacije in tehnologijo? - Kako ohraniti zdrav razum pri izvajanju evropskega zelenega dogovora?  Z namenom najti odgovore na ta in mnoga druga pereča vprašanja Inštitut dr. Antona Korošca (INAK) v sodelovanju z bruseljskim Wilfried Martens Centrom za Evropske Študije (WMCES) znotraj skupnega projekta Kmetijstvo in trajnostni razvoj v okviru evropskega zelenega dogovora vabi k spremljanju posveta z naslovom Trajnostno kmetijstvo, ki nas lahko prehrani, ki bo v petek, 26. novembra 2021, od 17. do 19. ure. O izzivih in rešitvah le-teh bodo razpravljali: - Franc Bogovič, evropski poslanec SLS/EPP;- mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS);- Irena Ule, predsednica Kmetic Slovenije;- Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM);- Stane Levart, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice.Pogovor bo vodil Marko Cigler. Posvet bo zaradi slabe epidemiološke slike in odgovornega ravnanja inštitutov, z namenom prispevati k prizadevanjem za zamejitev širjenja okužb, potekal brez prisotnosti publike. Posvet boste zato lahko spremljali v živo prek našega Facebook kanala Časopis Slovenec v slovenskem jeziku in v živo preko Facebook kanala Inštitut dr. Antona Korošca v angleškem jeziku. Če boste imeli za govorce kakšno vprašanje, boste lahko le-tega napisali v komentar pod objavo neposrednega predvajanja. Posnetek bo z zamikom dostopen tudi na našem YouTube kanalu Časopis Slovenec. Vljudno vabljeni k spremljanju in povejte tudi drugim, ki bi jih ta tematika utegnila zanimati.

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji