Ljudi je treba kaznovati zato, da se bodo bali in če se bodo bali, bodo ubogljivi in vodljivi. To so ostanki starega režima!
Glejte, kaj se sedaj dogaja, da pride inšpektor h branjevki v Ljubljani, tam na tržnico, kjer je prodala nekaj kilogramov solate, za katero ni imela papirjev in so potem kazni na stotine in tisoče €. Se pravi, popolnoma  neživljenjsko.
Društvo Slovenska kmečka zveza

Nedelja, 4. oktober 2020 ob 11:14

Odpri galerijo

Glejte, kaj se sedaj dogaja, da pride inšpektor h branjevki v Ljubljani, tam na tržnico, kjer je prodala nekaj kilogramov solate, za katero ni imela papirjev in so potem kazni na stotine in tisoče €. Se pravi, popolnoma  neživljenjsko.

Želimo, da se birokracija umakne povsod, kjer ni potrebna. Razlika med Slovenijo in Avstrijo je tudi v tem, da država, birokratski državni aparat in inšpekcije so tam v pomoč kmetom in drugim, jih opozarjajo v prvi vrsti, šele potem kaznujejo.

Pred dnevi me je kolega Korun poklical in rekel, glejte smo posekali stare bukve, jih peljali s tovornjakom, sta bila dva hloda preveč. Kazen je bila okoli 4000 €! Nekajkrat toliko kazni, kot je bilo vse skupaj vredno! NEŽIVLJENJSKO.

Torej, to je ostalo iz prejšnjega režima, da je treba ljudi kaznovati zato, da se bodo bali in če se bodo bali, bodo ubogljivi in vodljivi. To je treba spremeniti!

Izjava iz velikega intervjuja v posebni oddaji Aktualno, ki si ga lahko ogledate ali preberete tukaj

Veliki intervju o pereči kmetijski problematiki in zborničnih volitvah z Marjanom Podobnikom!

Pozdravljeni v posebni oddaji aktualno, ki jo pripravljam le nekaj dnevi pred volitvami v KGZS. Gre za organizacijo, ki zastopa javni interes, interes ...

Teme
volitve KGZS marjan podobnik
Zadnje objave
SKZ pri SLS: Zaradi alarmantnih razmer zahtevamo dodatna sredstva za kmetijstvo ali pa bo vseslovenski protest
Ljubljana, 3. oktober 2021 – Zaradi alarmantnih razmer v več kmetijskih panogah, posebno za srednje velike in manjše kmetije, še posebno v hribovsko višinskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki, Slovenska kmečka zveza pri SLS (SKZ pri SLS) zahteva takojšnje ukrepanje vlade, sicer bo v nekaj letih propadlo na tisoče slovenskih kmetij. Brez dodatnih minimalno 380 milijonov evrov sredstev za kmetijstvo v naslednjih 5 letih je po mnenju SKZ pri SLS popolnoma nemogoče uspešno prilagajati slovensko kmetijstvo novim okoljskim in tržnim razmeram, ohraniti mlade na kmetijah, povečati samooskrbo Slovenije z domačo hrano ter ohranjati obdelano in poseljeno podeželje. SKZ pri SLS je na včerajšnjem srečanju v okviru jesenskega kmetijsko obrtnega sejma v Komendi v celoti podprla zahteve Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) in drugih kmečkih organizacij za pridobitev dodatnih minimalno 380 milijonov eur sredstev za kmetijstvo v naslednjih 5 letih. Če ta zahteva do vključno 31. oktobra ne bo uresničena, SKZ pri SLS pričakuje, da bo KGZS v sodelovanju z drugimi kmečkimi organizacijami nemudoma organizirala in izvedla vseslovenski kmečki protest. V nasprotnem primeru bo vseslovenski protest organizirala SKZ pri SLS, k sodelovanju pa bodo povabljene tudi vse druge zainteresirane kmečke organizacije. SKZ pri SLS Marko Cigler, podpredsednik
VABILO NA STOJNICO SKZ NA SEJMU V KOMENDI
Ta vikend bo od petka 01. oktobra 2021 do nedelje, 03. oktobra 2021, potekal Jesenski kmetijski obrtni sejem v Komendi. petek, 1. 10. 2021 od 10. do 19. ure sobota, 2. 10. 2021 od 9. do 19. ure nedelja, 3. 10. 2021 od 9. do 18. ure Na sejmu bo s svojo stojnico sodelovalo tudi Društvo SKZ – Slovenska kmečka zveza. Vabimo vas, da nas obiščete in izkoristite možnost za srečanja, pogovor, kozarček domačega... Vabljeni, da obiščete tudi ostale razstavne prostore številnih kmetov, rokodelcev, obrtnikov in podjetnikov, ki v Komendo množično prihajajo iz celotne Slovenije. Komendski sejem je drugi največji sejem v Sloveniji in vse bolj atraktiven za sodelujoče in obiskovalce. Sejmi, kot je ta v Komendi, so dokaz, do so podjetniki, obrtniki in kmetje gonilna sila našega gospodarstva. V soboto, 2. 10. 2021 ob 10. uri bo v soorganizaciji Inštituta dr. Antona Korošca tudi pogovor o vprašanjih kmetijstva in razvoja podeželja Slovenije in EU, s poudarkom na skupni kmetijski politiki (SKP). Kdor bi se ga želel udeležiti, naj zaradi omejenosti prostora potrdi udeležbo do petka, 1. 10. 2021 do 12. ure na drustvoslovenskakmeckazveza@ gmail.com  Brez parkirnine in vstopnine. Se vidimo v Komendi!   Tajništvo Društva SKZ – Slovenska kmečka zveza
SKZ pri SLS vztraja na zagotovitvi dodatnih 380 milijonov evrov za kmetijstvo
Ljubljana, 23. september 2021 - V Slovenski kmečki zvezi pri Slovenski ljudski stranki (SKZ pri SLS) in Društvu SKZ-Slovenska kmečka zveza smo se vedno zavzemali za kmetice, kmete ter podpirali kmetijstvo in razvoj podeželja. Tudi na zadnji seji Sveta KGZS so nekateri ugotavljali, da so se razmere za kmete in kmetijstvo drastično poslabšale, odkar v parlamentu ni več kmetov. Teh pa ni, odkar v parlamentu ni SLS.  Veseli smo, da je na pobudo svetnikov KGZS iz vrst SKZ pri SLS prišlo do odločitve Sveta KGZS, da se zahteva minimalno 380 milijonov eur dodatnih sredstev za kmetijstvo v naslednjih 5 letih. Na osnovi te zahteve in dveh kmečkih protestov so bili narejeni prvi majhni premiki pri odnosu vlade do kmetijstva, ki pa so odločno premajhni. Zato posebno ob dejstvu, da se za številna druga področja namenjajo zelo velika sredstva, vztrajamo pri zagotovitvi celotnih dodatnih 380 milijonov evrov za kmetijstvo. V nasprotnem primeru bomo aktivni soorganizatorji vseslovenskega kmečkega protesta, katerega nosilec bo KGZS skupaj s partnerji, kar je na zadnji seji potrdil tudi Svet KGZS. Zagotavljanje polne samooskrbe Slovenije z nujno potrebnimi živili mora biti zaradi nepredvidljivih razmer v svetu prva prioriteta Slovenije. Slovenija ima pogoje za zagotovitev polne samooskrbe. Eden od predpogojev za to pa je tudi zagotovitev zadostnih sredstev za prilagoditev slovenskih kmetov in kmetijstva na nove podnebne in tržne razmere.   Branko Tomažič, državni svetnik DS RS za kmetijstvo, član SKZ pri SLS  Marko Cigler, podpredsednik SKZ pri SLS *Vir slike:bbc.com
ALI SE BOMO SLOVENSKI KMETJE ŠE PRAVOČASNO ZBUDILI?
Kmetje se moramo zavedati, da imamo ob trenutnem stanju v parlamentu in vladi, kar se tiče kmetijstva pravzaprav samo dve možnosti: ali izvolimo svoje predstavnike v parlament in jih po možnosti dobimo tudi v vlado ali pa protestiramo na cesti. Včasih je potrebno tudi oboje. Za doseganje bistvenih sprememb po eni in/ali drugi poti pa je potrebno doseči čim večjo enotnost kmetov – enoten nastop različnih kmečkih organizacij v zadnjih mesecih je spodbuden – in se odlično organizirati. To nam dokazujejo ne le francoski, nemški in drugi kmetje, pač pa tudi naše lastne izkušnje: 1.      ko smo 12. maja 1988 slovenski kmetje ustanavljali prvo povojno politično stranko Slovensko kmečko zvezo, se je zatreslo ne le pri takratnem kmetijskem ministrstvu, ampak celotni takratni socialistični slovenski vladi, odmevalo pa je tudi v Beogradu. Hitro so bile dosežene prve pozitivne spremembe za kmete in kmetijstvo.   2.      Ko smo 1989 zaradi katastrofalno nizke cene mleka protestno množično brezplačno delili mleko po slovenskih mestih, smo pri vladi dosegli povišanja odkupne cene mleka. 3.      Ko smo leta 1993 za več dni blokirali večino največjih slovenskih mejnih prehodov, smo za več kot desetletje obrnili stvari tako, da so se cene mleka, mesa, pšenice in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov približale evropsko primerljivim cenam, uspešen štiridnevni protest pa je za daljše obdobje spremenil tudi odnos različnih vlad do slovenskega kmetijstva in podeželja. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo takrat aktivno udeleženih več sto traktorjev, skupno pa na tisoče kmetov. 4.      Na volitvah 1996 je bilo v DZ RS izvoljenih 19 poslancev SLS, med njimi veliko kmetov, agronomov in drugih poznavalcev problematike kmetijstva. Z realno politično močjo smo dosegli bistveno povečanje deleža kmetijskega proračuna na 1,5 % BDP Slovenije. Danes skupaj slovenska in evropska sredstva predstavljajo okoli 1,2 % BDP, od česar pa je pomemben delež namenjen za različne okoljske in druge programe, ki pogosto kmetu in kmetijstvu zelo malo koristijo. Takega političnega vpliva ne bi mogli doseči brez množične udeležbe kmetov na volitvah ter množične podpore takrat in danes edini kmečki stranki. Velike pozitivne premike smo takrat dosegli tudi zato, ker so tudi kmetijstvu nenaklonjeni politični nosilci v vladi in parlamentu vedeli, da smo organizirani tako dobro, da v tednu dni lahko blokiramo praktično karkoli v Sloveniji, če bi ugotovili, da se iz nas norčujejo, npr. tako, kot se pogosto norčujejo danes. Ob tem, ko se delijo milijarde za pomembne, potrebne in nepotrebne stvari, se kmetom vrže pogosto le drobtinice, za katere se potem kmetje skregamo: nižinski proti višinskim, veliki proti malim, ekološki proti konvencionalnim,…    380 milijonov dodatnih sredstev v kmetijstvu v obdobju 2023 – 2027, kar je bila enotna zahteva Sveta KGZS na pobudo naših svetnikov, je minimum od minimuma, če imamo resen namen, da povečamo samooskrbo z lokalno pridelano hrano ter ohranimo podeželje obdelano in poseljeno. Vprašajte svoje otroke in druge mlade iz vašega okolja, zakaj se težko odločajo, da bi ostali na kmetiji, čeprav ste vi več rodov gradili svoje posestvo, ustvarjali kakovostno čredo, dokupovali zemljišča,… in bi ob modri kmetijski politiki imeli vse pogoje za uspešno in ustrezno donosno kmetovanje. Verjetno vam bodo poleg drugega povedali, da zato, ker ne želijo biti 365 dni v letu priklenjeni na svojo kmetijo, da bi lahko normalno preživeli, saj lahko za podoben ali boljši prihodek brez težav dobijo službo, ki jim bo omogočala, da so poleti vsaj 14 dni na morju, pozimi vsaj teden dni na smučanju in še ob vikendih z družino ali prijatelji na takem ali drugačnem oddihu ali drugem prijetnem dogodku. Katere države imajo uspešno kmetijstvo, urejeno podeželje in tak interes mladih, da ne potrebujejo nobenih subvencij za mlade prevzemnike? Tiste, ki pri oblikovanju svoje kmetijske politike evropskih direktiv ne jemljejo kot izgovor za onemogočanje razvoja kmetij zaradi okoljskih razlogov, dobrobiti živali (ki je pogosto pomembnejša od dobrobiti človeka na kmetiji), zaščite zveri, uničujočo birokracijo itd. ampak kmeta spoštujejo kot tistega, ki jim zagotavlja hrano. Zavedajo, da jo danes lahko sicer ceneje uvozijo, toda potem jo jutri, če bi jo nujno potrebovali, zaradi kakršnihkoli izrednih razmer, ne bi imeli. Ali se bomo torej slovenskih kmetje še pravočasno zbudili, stopili skupaj in ne bomo več hlapci birokratom, ampak ponosni gospodarji, ki spoštujemo druge ljudi, druge poklice, zahtevamo pa tudi spoštovanje zase in za svoj poklic?   Slovenska kmečka zveza pri SLS Marko Cigler, podpredsednik
ZAKAJ SE NADALJUJE NEODGOVORNA POLITIKA DO KMETA IN KMETIJSTVA TER SAMOOSKRBE S HRANO
Na zadnji seji Sveta KGZS (v nadaljevanju je bila prekinjena) smo sprejeli enotno zahtevo, da se kmetijstvu nameni dodatnih več sredstev v višini 380 milijonov in tak predlog Skupne kmetijske politike (SKP) kot je sedaj ne podpiramo. Na račun  epidemije se je vsem veliko pomagalo, nekaj tudi kmetijstvu, vendar pa smo v Načrtu za okrevanje in odpornost bili izigrani in nismo pridobili nič sredstev. Tudi kmetijstvo potrebuje sredstva za obnovo in razvoj, saj bomo le tako lahko zagotovili prehransko varnost in se prilagodili novim zahtevam kmetovanja. Predlog SKP za obdobje 2023 – 2027 ni bil dobro pripravljen in ne upošteva priporočil kmetov in številnih kmetijskih strokovnjakov. Prav zato je toliko pripomb, negodovanja in nasprotovanja. Dosedanja SKP ni dala željenih rezultatov kar je absolutno dokazljivo in za kar nosi največjo odgovornost takratni minister Dejan Židan. Posledice neustrezne dosedanje SKP so slabši dohodkovni položaj kmeta, zaradi katerega se kmetovanje opušča, samooskrba s hrano pa se je znižala. Žal je bila tudi nova SKP pripravljena podobno, kot bi se ne zavedali, da hrana poleg vode postaja eno najpomembnejših strateških orožij. Če bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot predlagatelj v pripravi predloga SKP upoštevalo glavni cilj, to je povečanje samooskrbe, bi bil predlog naravnan tako, da podpore dobijo samo tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano. Tako pa se bo ponovno veliko sredstev izgubilo v nič, saj bodo številni zgolj izkazovali obdelanost. Zemlja mora biti v funkciji pridelave hrane, kar pomeni, da na njej kolobarimo in jo tako optimalno izkoristimo. Veliko površin ni v funkciji, saj lastniki, ki ne kmetujejo, pridobivajo plačila (teh je preko 10%), kmetje, ki te zemlje nimajo v dolgoročnem najemu, pa na njej neintenzivno kmetujejo. V dosedanjem obdobju so velik del vseh sredstev SKP dobila velika posestva, ki obdelujejo okoli 5% najboljše slovenske kmetijske zemlje, ki pa so iz SKP počrpale 20% vseh sredstev ter se dobro modernizirala. Po neuradnih podatkih so velika posestva imela v lanskem letu 20 milijonov dobička. Načrt SKP predvideva za petletno obdobje okrog 1,2 milijard sredstev in če se bodo tudi v prihodnje sredstva namenjala na podoben način, bodo velika posestva skupaj z živilsko industrijo dobila približno eno četrtino sredstev, to pa je približno 300 milijonov. Temu ostro nasprotujemo, zato smo predlagali kapico, omejitev izplačil podpor na 100 000€ in tudi omejitev za investicijska sredstva na 500 000€. Podpreti moramo namreč srednje velike in tudi številne male kmetije, ki bi ob ustrezni podpori imele perspektivo, a so v zadnjem obdobju izpadle iz večine razpisov. To so kmetije, ki bi v novem obdobju morale biti najbolj podprte, da se prilagodijo novim zahtevam kmetovanja in se ohranijo, saj predstavljajo steber obdelanosti slovenskega podeželja in pomemben člen zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije. Tudi predlagana sredstva na proizvodno vezana plačila, ki so namenjena sektorjem v težavah, so nizka in bodo tako po vsej verjetnosti brez pravega učinka ter nenazadnje le kost za glodanje kateremu sektorju pripadajo in kakšna bo višina sredstev na enoto. Kmetje se bomo o teh mizerno nizkih sredstvih kregali, na drugi strani pa bodo sredstva delili posameznikom in to z lopato. Nekatere evropske države so prvemu stebru še dodale sredstva ter povečale enotno plačilo po hektarju, npr. Avstrija bo namenila 260 € po ha, kajti menijo, da je to čisti denar za obdelano površino in tako je tudi prav. Pri nas pa pričakujemo približno 180 € po ha. Ugotavljam, da se je ob sprejemanju novega SKP preveč upoštevalo prišepetovalcem iz raznih lobijev, ki jim ni mar samooskrba ter slovenski kmet, ampak kako na kakršenkoli način pridobiti sredstva. Po tej poti absolutno ne smemo, ker davkoplačevalski denar ni namenjen špekulacijam. Kmetje se strinjamo, da je potrebno upoštevati ekološke usmeritve in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, vendar bodo standardi, ki jih sedaj vzpostavlja EU zmanjšali samooskrbo praktično v vseh evropskih državah. Kmetijstvo se bo selilo v druge države, samooskrba z domačo hrano pa se bo zmanjšala v številnih državah in tudi v Sloveniji. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da slovensko okolje ni primerljivo z Belgijo, Nizozemsko,… saj je slovenska biodiverziteta lahko vsem za zgled. Zato je nesprejemljivo pristajanje na zahteve radikalnih eko aktivistov, ki na različne načine želijo ovirati slovenske kmete, kmetovanje in s tem pridelavo hrane.   Slovenski kmetje smo preživeli nacizem, fašizem in komunizem. Vedno smo hote ali nehote morali hraniti vse, ki so prosili ali pa kar vzeli našo hrano. Če ne želimo, da bi propadli v času demokracije, bomo morali še bolj strniti vrste in si vzeti kakšen dan tudi za to, da bomo s traktorji namesto na polja in travnike šli pred vlado in parlament. Predvsem pa moramo kmetje spet priti v parlament, da ne bo tam glavna predstavnica kmetov Violeta Tomić.   Branko Tomažič Državni svetnik DS RS za kmetijstvo Slovenska kmečka zveza pri SLS
SLOVENSKI STRATEŠKI NAČRT ZA IZVAJANJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (SKP) GRE V NAPAČNO SMER
Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) 2021-2027 je temeljni in najpomembnejši dokument, ki bo odločilno in dolgoročno vplival na to, kako se bo razvijalo slovensko kmetijstvo in podeželje ter kakšen bo položaj kmetov in družinskih kmetij kot nosilcev pridelave hrane in obdelanega ter poseljenega podeželja. Prejšnja SKP ni prinesla obljubljenih in pričakovanih rezultatov. To je dokazljivo dejstvo. V SLS in SKZ pri SLS smo tudi pred sprejetjem prejšnjega načrta pravočasno opozarjali na neustreznost in predstavili strokovno utemeljene predloge, vendar nismo bili slišani.  Bojimo se, da bo z novo strategijo podobno. Oddaljujemo se od prave poti. Nova SKP 2023-2027 mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost z bistvenim povečanjem samooskrbe z lokalno pridelano hrano, krepilo družinske kmetije in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje. Za dosego teh ciljev je potrebno bistveno spremeniti dosedanjo politiko in predlog novega SKP tako, da se ne bi ponovno investiralo predvsem v največje kmetije in posestva, ki so bila doslej prejemniki primerjalno daleč največjega deleža sredstev za investicije ter razvoj in so tudi zato dobro opremljena, praviloma pa kmetujejo tudi na najboljših zemljiščih. Prednost je potrebno dati srednje velikim pa tudi tistim malim družinskim kmetijam, ki imajo ob ustrezni usmeritvi možnosti za obstoj in razvoj, a doslej še niso uspele na razpisih, ki bi jim omogočali posodobitev in/ali preusmeritev kmetije v tržno zanimive panoge, kar bi spodbudilo tudi mlade h kmetovanju. Podpore naj dobijo tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano s posebnim poudarkom na podpori pridelavi deficitarnih pridelkov (krušna žita, krompir, vrtnine,…) (po neuradnih podatkih je preko 10 % prejemnikov podpor takih, ki ne kmetujejo). Posebno pozornost je potrebno nameniti gorsko-hribovskim kmetijam in gozdarstvu (negi gozdov in povezovanju lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi). Številne gorsko hribovske kmetije so v preteklosti glavni zaslužek ustvarjale prav z gospodarjenjem z gozdovi, kar pa bo možno obnoviti le z bistveno večjim vlaganjem v gozdove. Tak pristop bi bil največji garant za povečanje pridelave domače hrane ter obdelanost in poseljenost slovenskega podeželja. SKP mora ob tem biti enostavna, s čim manj ukrepi, pregledna in ne birokratska. Zaenkrat pa za novo SKP večino od tega, žal, ne velja. Posebno velik problem pa je dejstvo, da v času obseženih evropskih in državnih vlaganj v številne gospodarske in negospodarske sfere, slovensko kmetijstvo dobiva absolutno premajhen delež oziroma premalo sredstev za nujno potrebna prilagajanja na nove tržne in podnebne razmere. Živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, podnebnih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, da nimamo nobenega jamstva, da bomo v primeru izrednih razmer lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali predvsem na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Samooskrba z domačo hrano in prehranska varnost se nam namreč iz leta v leto slabšata in ne izboljšujeta. Zavedamo se tveganja, da bi to odprto pismo Vladi RS lahko kdo razumel kot napad na Vlado RS. Zato poudarjamo, da spoštujemo in podpiramo pozitivna prizadevanja Vlade RS na številnih področjih, pomembnih za Slovenijo in njene državljane. Izražamo tudi zadovoljstvo, da je preko mnogih pogovorov in tudi dveh kmečkih protestov prišlo do prvih pozitivnih premikov pri odnosu vlade do kmetijstva. Ob tem pa čutimo odgovornost, da kot nasledniki pokojnih Ivana Omana, prof. dr.  Franca Zagožna, Ivana Pučnika in drugih povemo to, kar je pomembno povedati, preden bo prepozno. Zato želimo in pričakujemo, da bosta kmetijsko ministrstvo in Vlada RS naša opozorila vzela kot dobronamerna, obenem pa skrajno resna. Z nadaljevanjem sedanje smeri slovenske kmetijske politike bo namreč samooskrba z doma pridelano hrano še naprej upadala, propadlo pa bo tudi na tisoče kmetij, ki bi ob ustreznem pristopu imele možnost za preživetje in razvoj in ki bi pomembno prispevale k povečanju pridelave hrane ter zagotavljanju obdelanega in poseljenega podeželja. Slovenska kmečka zveza pri SLS                                                                           Branko Tomažič l.r. državni svetnik za področje kmetijstva

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji