Zaupajte svoj glas kandidatom in listam Društva SKZ - Slovenska kmečka zveza.
Društvo Slovenska kmečka zveza

Sreda, 30. september 2020 ob 20:31

Odpri galerijo

vir slike: slovenec.org

Zaupajte svoj glas kandidatom in listam Društva SKZ - Slovenska kmečka zveza.
Da bo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije močna in učinkovita in da bodo njeni člani zadovoljni.
Da bosta kmetijstvo in gozdarstvo uspešni, razviti in dobičkonosni panogi in bo slovensko podeželje urejeno.

Teme
volitve KGZS
Zadnje objave
ALI SE BOMO SLOVENSKI KMETJE ŠE PRAVOČASNO ZBUDILI?
Kmetje se moramo zavedati, da imamo ob trenutnem stanju v parlamentu in vladi, kar se tiče kmetijstva pravzaprav samo dve možnosti: ali izvolimo svoje predstavnike v parlament in jih po možnosti dobimo tudi v vlado ali pa protestiramo na cesti. Včasih je potrebno tudi oboje. Za doseganje bistvenih sprememb po eni in/ali drugi poti pa je potrebno doseči čim večjo enotnost kmetov – enoten nastop različnih kmečkih organizacij v zadnjih mesecih je spodbuden – in se odlično organizirati. To nam dokazujejo ne le francoski, nemški in drugi kmetje, pač pa tudi naše lastne izkušnje: 1.      ko smo 12. maja 1988 slovenski kmetje ustanavljali prvo povojno politično stranko Slovensko kmečko zvezo, se je zatreslo ne le pri takratnem kmetijskem ministrstvu, ampak celotni takratni socialistični slovenski vladi, odmevalo pa je tudi v Beogradu. Hitro so bile dosežene prve pozitivne spremembe za kmete in kmetijstvo.   2.      Ko smo 1989 zaradi katastrofalno nizke cene mleka protestno množično brezplačno delili mleko po slovenskih mestih, smo pri vladi dosegli povišanja odkupne cene mleka. 3.      Ko smo leta 1993 za več dni blokirali večino največjih slovenskih mejnih prehodov, smo za več kot desetletje obrnili stvari tako, da so se cene mleka, mesa, pšenice in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov približale evropsko primerljivim cenam, uspešen štiridnevni protest pa je za daljše obdobje spremenil tudi odnos različnih vlad do slovenskega kmetijstva in podeželja. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo takrat aktivno udeleženih več sto traktorjev, skupno pa na tisoče kmetov. 4.      Na volitvah 1996 je bilo v DZ RS izvoljenih 19 poslancev SLS, med njimi veliko kmetov, agronomov in drugih poznavalcev problematike kmetijstva. Z realno politično močjo smo dosegli bistveno povečanje deleža kmetijskega proračuna na 1,5 % BDP Slovenije. Danes skupaj slovenska in evropska sredstva predstavljajo okoli 1,2 % BDP, od česar pa je pomemben delež namenjen za različne okoljske in druge programe, ki pogosto kmetu in kmetijstvu zelo malo koristijo. Takega političnega vpliva ne bi mogli doseči brez množične udeležbe kmetov na volitvah ter množične podpore takrat in danes edini kmečki stranki. Velike pozitivne premike smo takrat dosegli tudi zato, ker so tudi kmetijstvu nenaklonjeni politični nosilci v vladi in parlamentu vedeli, da smo organizirani tako dobro, da v tednu dni lahko blokiramo praktično karkoli v Sloveniji, če bi ugotovili, da se iz nas norčujejo, npr. tako, kot se pogosto norčujejo danes. Ob tem, ko se delijo milijarde za pomembne, potrebne in nepotrebne stvari, se kmetom vrže pogosto le drobtinice, za katere se potem kmetje skregamo: nižinski proti višinskim, veliki proti malim, ekološki proti konvencionalnim,…    380 milijonov dodatnih sredstev v kmetijstvu v obdobju 2023 – 2027, kar je bila enotna zahteva Sveta KGZS na pobudo naših svetnikov, je minimum od minimuma, če imamo resen namen, da povečamo samooskrbo z lokalno pridelano hrano ter ohranimo podeželje obdelano in poseljeno. Vprašajte svoje otroke in druge mlade iz vašega okolja, zakaj se težko odločajo, da bi ostali na kmetiji, čeprav ste vi več rodov gradili svoje posestvo, ustvarjali kakovostno čredo, dokupovali zemljišča,… in bi ob modri kmetijski politiki imeli vse pogoje za uspešno in ustrezno donosno kmetovanje. Verjetno vam bodo poleg drugega povedali, da zato, ker ne želijo biti 365 dni v letu priklenjeni na svojo kmetijo, da bi lahko normalno preživeli, saj lahko za podoben ali boljši prihodek brez težav dobijo službo, ki jim bo omogočala, da so poleti vsaj 14 dni na morju, pozimi vsaj teden dni na smučanju in še ob vikendih z družino ali prijatelji na takem ali drugačnem oddihu ali drugem prijetnem dogodku. Katere države imajo uspešno kmetijstvo, urejeno podeželje in tak interes mladih, da ne potrebujejo nobenih subvencij za mlade prevzemnike? Tiste, ki pri oblikovanju svoje kmetijske politike evropskih direktiv ne jemljejo kot izgovor za onemogočanje razvoja kmetij zaradi okoljskih razlogov, dobrobiti živali (ki je pogosto pomembnejša od dobrobiti človeka na kmetiji), zaščite zveri, uničujočo birokracijo itd. ampak kmeta spoštujejo kot tistega, ki jim zagotavlja hrano. Zavedajo, da jo danes lahko sicer ceneje uvozijo, toda potem jo jutri, če bi jo nujno potrebovali, zaradi kakršnihkoli izrednih razmer, ne bi imeli. Ali se bomo torej slovenskih kmetje še pravočasno zbudili, stopili skupaj in ne bomo več hlapci birokratom, ampak ponosni gospodarji, ki spoštujemo druge ljudi, druge poklice, zahtevamo pa tudi spoštovanje zase in za svoj poklic?   Slovenska kmečka zveza pri SLS Marko Cigler, podpredsednik
ZAKAJ SE NADALJUJE NEODGOVORNA POLITIKA DO KMETA IN KMETIJSTVA TER SAMOOSKRBE S HRANO
Na zadnji seji Sveta KGZS (v nadaljevanju je bila prekinjena) smo sprejeli enotno zahtevo, da se kmetijstvu nameni dodatnih več sredstev v višini 380 milijonov in tak predlog Skupne kmetijske politike (SKP) kot je sedaj ne podpiramo. Na račun  epidemije se je vsem veliko pomagalo, nekaj tudi kmetijstvu, vendar pa smo v Načrtu za okrevanje in odpornost bili izigrani in nismo pridobili nič sredstev. Tudi kmetijstvo potrebuje sredstva za obnovo in razvoj, saj bomo le tako lahko zagotovili prehransko varnost in se prilagodili novim zahtevam kmetovanja. Predlog SKP za obdobje 2023 – 2027 ni bil dobro pripravljen in ne upošteva priporočil kmetov in številnih kmetijskih strokovnjakov. Prav zato je toliko pripomb, negodovanja in nasprotovanja. Dosedanja SKP ni dala željenih rezultatov kar je absolutno dokazljivo in za kar nosi največjo odgovornost takratni minister Dejan Židan. Posledice neustrezne dosedanje SKP so slabši dohodkovni položaj kmeta, zaradi katerega se kmetovanje opušča, samooskrba s hrano pa se je znižala. Žal je bila tudi nova SKP pripravljena podobno, kot bi se ne zavedali, da hrana poleg vode postaja eno najpomembnejših strateških orožij. Če bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot predlagatelj v pripravi predloga SKP upoštevalo glavni cilj, to je povečanje samooskrbe, bi bil predlog naravnan tako, da podpore dobijo samo tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano. Tako pa se bo ponovno veliko sredstev izgubilo v nič, saj bodo številni zgolj izkazovali obdelanost. Zemlja mora biti v funkciji pridelave hrane, kar pomeni, da na njej kolobarimo in jo tako optimalno izkoristimo. Veliko površin ni v funkciji, saj lastniki, ki ne kmetujejo, pridobivajo plačila (teh je preko 10%), kmetje, ki te zemlje nimajo v dolgoročnem najemu, pa na njej neintenzivno kmetujejo. V dosedanjem obdobju so velik del vseh sredstev SKP dobila velika posestva, ki obdelujejo okoli 5% najboljše slovenske kmetijske zemlje, ki pa so iz SKP počrpale 20% vseh sredstev ter se dobro modernizirala. Po neuradnih podatkih so velika posestva imela v lanskem letu 20 milijonov dobička. Načrt SKP predvideva za petletno obdobje okrog 1,2 milijard sredstev in če se bodo tudi v prihodnje sredstva namenjala na podoben način, bodo velika posestva skupaj z živilsko industrijo dobila približno eno četrtino sredstev, to pa je približno 300 milijonov. Temu ostro nasprotujemo, zato smo predlagali kapico, omejitev izplačil podpor na 100 000€ in tudi omejitev za investicijska sredstva na 500 000€. Podpreti moramo namreč srednje velike in tudi številne male kmetije, ki bi ob ustrezni podpori imele perspektivo, a so v zadnjem obdobju izpadle iz večine razpisov. To so kmetije, ki bi v novem obdobju morale biti najbolj podprte, da se prilagodijo novim zahtevam kmetovanja in se ohranijo, saj predstavljajo steber obdelanosti slovenskega podeželja in pomemben člen zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije. Tudi predlagana sredstva na proizvodno vezana plačila, ki so namenjena sektorjem v težavah, so nizka in bodo tako po vsej verjetnosti brez pravega učinka ter nenazadnje le kost za glodanje kateremu sektorju pripadajo in kakšna bo višina sredstev na enoto. Kmetje se bomo o teh mizerno nizkih sredstvih kregali, na drugi strani pa bodo sredstva delili posameznikom in to z lopato. Nekatere evropske države so prvemu stebru še dodale sredstva ter povečale enotno plačilo po hektarju, npr. Avstrija bo namenila 260 € po ha, kajti menijo, da je to čisti denar za obdelano površino in tako je tudi prav. Pri nas pa pričakujemo približno 180 € po ha. Ugotavljam, da se je ob sprejemanju novega SKP preveč upoštevalo prišepetovalcem iz raznih lobijev, ki jim ni mar samooskrba ter slovenski kmet, ampak kako na kakršenkoli način pridobiti sredstva. Po tej poti absolutno ne smemo, ker davkoplačevalski denar ni namenjen špekulacijam. Kmetje se strinjamo, da je potrebno upoštevati ekološke usmeritve in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, vendar bodo standardi, ki jih sedaj vzpostavlja EU zmanjšali samooskrbo praktično v vseh evropskih državah. Kmetijstvo se bo selilo v druge države, samooskrba z domačo hrano pa se bo zmanjšala v številnih državah in tudi v Sloveniji. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti, da slovensko okolje ni primerljivo z Belgijo, Nizozemsko,… saj je slovenska biodiverziteta lahko vsem za zgled. Zato je nesprejemljivo pristajanje na zahteve radikalnih eko aktivistov, ki na različne načine želijo ovirati slovenske kmete, kmetovanje in s tem pridelavo hrane.   Slovenski kmetje smo preživeli nacizem, fašizem in komunizem. Vedno smo hote ali nehote morali hraniti vse, ki so prosili ali pa kar vzeli našo hrano. Če ne želimo, da bi propadli v času demokracije, bomo morali še bolj strniti vrste in si vzeti kakšen dan tudi za to, da bomo s traktorji namesto na polja in travnike šli pred vlado in parlament. Predvsem pa moramo kmetje spet priti v parlament, da ne bo tam glavna predstavnica kmetov Violeta Tomić.   Branko Tomažič Državni svetnik DS RS za kmetijstvo Slovenska kmečka zveza pri SLS
SLOVENSKI STRATEŠKI NAČRT ZA IZVAJANJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (SKP) GRE V NAPAČNO SMER
Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) 2021-2027 je temeljni in najpomembnejši dokument, ki bo odločilno in dolgoročno vplival na to, kako se bo razvijalo slovensko kmetijstvo in podeželje ter kakšen bo položaj kmetov in družinskih kmetij kot nosilcev pridelave hrane in obdelanega ter poseljenega podeželja. Prejšnja SKP ni prinesla obljubljenih in pričakovanih rezultatov. To je dokazljivo dejstvo. V SLS in SKZ pri SLS smo tudi pred sprejetjem prejšnjega načrta pravočasno opozarjali na neustreznost in predstavili strokovno utemeljene predloge, vendar nismo bili slišani.  Bojimo se, da bo z novo strategijo podobno. Oddaljujemo se od prave poti. Nova SKP 2023-2027 mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost z bistvenim povečanjem samooskrbe z lokalno pridelano hrano, krepilo družinske kmetije in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje. Za dosego teh ciljev je potrebno bistveno spremeniti dosedanjo politiko in predlog novega SKP tako, da se ne bi ponovno investiralo predvsem v največje kmetije in posestva, ki so bila doslej prejemniki primerjalno daleč največjega deleža sredstev za investicije ter razvoj in so tudi zato dobro opremljena, praviloma pa kmetujejo tudi na najboljših zemljiščih. Prednost je potrebno dati srednje velikim pa tudi tistim malim družinskim kmetijam, ki imajo ob ustrezni usmeritvi možnosti za obstoj in razvoj, a doslej še niso uspele na razpisih, ki bi jim omogočali posodobitev in/ali preusmeritev kmetije v tržno zanimive panoge, kar bi spodbudilo tudi mlade h kmetovanju. Podpore naj dobijo tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano s posebnim poudarkom na podpori pridelavi deficitarnih pridelkov (krušna žita, krompir, vrtnine,…) (po neuradnih podatkih je preko 10 % prejemnikov podpor takih, ki ne kmetujejo). Posebno pozornost je potrebno nameniti gorsko-hribovskim kmetijam in gozdarstvu (negi gozdov in povezovanju lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi). Številne gorsko hribovske kmetije so v preteklosti glavni zaslužek ustvarjale prav z gospodarjenjem z gozdovi, kar pa bo možno obnoviti le z bistveno večjim vlaganjem v gozdove. Tak pristop bi bil največji garant za povečanje pridelave domače hrane ter obdelanost in poseljenost slovenskega podeželja. SKP mora ob tem biti enostavna, s čim manj ukrepi, pregledna in ne birokratska. Zaenkrat pa za novo SKP večino od tega, žal, ne velja. Posebno velik problem pa je dejstvo, da v času obseženih evropskih in državnih vlaganj v številne gospodarske in negospodarske sfere, slovensko kmetijstvo dobiva absolutno premajhen delež oziroma premalo sredstev za nujno potrebna prilagajanja na nove tržne in podnebne razmere. Živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, podnebnih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, da nimamo nobenega jamstva, da bomo v primeru izrednih razmer lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali predvsem na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Samooskrba z domačo hrano in prehranska varnost se nam namreč iz leta v leto slabšata in ne izboljšujeta. Zavedamo se tveganja, da bi to odprto pismo Vladi RS lahko kdo razumel kot napad na Vlado RS. Zato poudarjamo, da spoštujemo in podpiramo pozitivna prizadevanja Vlade RS na številnih področjih, pomembnih za Slovenijo in njene državljane. Izražamo tudi zadovoljstvo, da je preko mnogih pogovorov in tudi dveh kmečkih protestov prišlo do prvih pozitivnih premikov pri odnosu vlade do kmetijstva. Ob tem pa čutimo odgovornost, da kot nasledniki pokojnih Ivana Omana, prof. dr.  Franca Zagožna, Ivana Pučnika in drugih povemo to, kar je pomembno povedati, preden bo prepozno. Zato želimo in pričakujemo, da bosta kmetijsko ministrstvo in Vlada RS naša opozorila vzela kot dobronamerna, obenem pa skrajno resna. Z nadaljevanjem sedanje smeri slovenske kmetijske politike bo namreč samooskrba z doma pridelano hrano še naprej upadala, propadlo pa bo tudi na tisoče kmetij, ki bi ob ustreznem pristopu imele možnost za preživetje in razvoj in ki bi pomembno prispevale k povečanju pridelave hrane ter zagotavljanju obdelanega in poseljenega podeželja. Slovenska kmečka zveza pri SLS                                                                           Branko Tomažič l.r. državni svetnik za področje kmetijstva
SLS PODPIRA KMEČKI PROTEST IN IZRAŽA ZADOVOLJSTVO, DA SO VZTRAJNA PRIZADEVANJA VZPODBUDILA PRVE RESNE POZITIVNE SPREMEMBE
Včerajšnji kmečki protest, v katerem so kot nosilci sodelovali tudi številni člani SLS, bo očitno prinesel prve resne pozitivne vladne spremembe za slovensko kmetijstvo. Po besedah kmetijskega ministra dr. Jožeta Podgorška se sredstva za plačilo na hektar kmetijskih površin ne bodo zmanjšala, zagotovljen pa bo tudi del potrebnih sredstev za investicije v kmetijstvu za prilagajanje novim tržnim in podnebnim razmeram. Ta delna pozitivna sprememba pri odnosu Vlade RS do kmetijstva je bila dosežena zaradi usklajenega in skupnega delovanja vseh glavnih stanovskih, strokovnih in drugih organizacij, ki se zavedajo pomena slovenskega kmetijstva za zagotavljanja samooskrbe s hrano ter obdelanega in poseljenega podeželja. Zato čestitamo vsem sodelujočim partnerjem, ki so se kljub posameznim različnim pogledom uspele uskladiti v zahtevah, ki so za slovenske kmete in večjo samooskrbo s hrano najpomembnejše. Za uresničitev obljubljenega in za dosego drugih pozitivnih sprememb bo izredno pomembno, da se usklajeno delovanje ohrani tudi v prihodnje. Marjan PodobnikPredsednik SLS
SLS: ZA SLOVENSKE KMETE IN KMETIJSTVO JE NUJNO ZAGOTOVITI BISTVENO VEČ SREDSTEV
Predlog nove skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023 – 2027 je bil slabo pripravljen. SLS, Slovenska kmečka zveza pri SLS in svetniki Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza v KGZS smo v javni razpravi zahtevali bistvene spremembe s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti slovenskih kmetov, večjega zanimanja mladih za kmetovanje tudi na manjših in srednje velikih kmetijah in s tem zagotavljanja večje samooskrbe Slovenije z lokalno pridelano hrano. Za namakanje, rastlinjake, zaščito pred naravnimi ujmami, prenovo hlevov in druge prilagoditve na spremenjene zahteve potrošnikov in podnebne spremembe je odločno premalo sredstev. Zato zahtevamo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlade RS, da nujno zagotovijo dodatna sredstva sicer tisočem slovenskih kmetij grozi propad. Dosedanji načrt SKP ni prinesel zaželenih rezultatov, zaključila pa se je tudi javna razprava o SKP za obdobje 2023 – 2027. Slovenska kmečka zveza pri SLS, svetniki Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, številni kmetje in nevladne organizacije smo dali veliko pripomb, opozoril in predlogov za izboljšanje nove SKP, kajti predlog nove SKP za obdobje 2023 – 2027 je bil slabo pripravljen. V pripombah smo zahtevali, da se enotna plačila na hektar ne zmanjšajo. Bistveno pa je glede na predlog potrebno povečati sredstva za investicije (namakanje, prenova hlevov, rastlinjaki, zaščito pred naravnimi ujmami, …), za spodbujanje mladih ter za prenovo slovenskega kmetijstva ter prilagoditve na spremenjene zahteve potrošnikov in podnebne spremembe. Poudarjamo tudi, da morajo plačila dobiti tisti, ki zemljo obdelujejo ter pridelujejo hrano. Zagotoviti moramo dohodkovno vzdržnost za družinske kmetije. Ukrepov mora biti čim manj, predvsem pa morajo biti  jasni in ne birokratski. Mladim na malih in srednjih kmetijah, posebno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) moramo omogočiti vstop v ukrepe za mlade prevzemnike. To je le nekaj ciljev, ki bi jih po našem prepričanju nujno morala slediti nova SKP za obdobje 2023 – 2027, ki mora omogočiti razvoj  slovenskega kmetijstva, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo domače hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje.   Slovenska kmečka zveza pri SLS Slovenska ljudska stranka
ODGOVOR VLADE RS VEZAN NA VPRAŠANJE DRŽAV.SVETNIKA IN ČLANA SKZ PRI SLS BRANKA TOMAŽIČA GLEDE DEBIROKRATIZACIJE V KMETIJSTVU
Datum:20. 7. 2021 Odgovor na pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) posredovala pobudi za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu, ki ju je Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnavala in podprla na 30. seji dne 18. 6. 2021: 1. Vlada Republike Slovenije naj pripravi časovno opredeljen načrt debirokratizacije na področju kmetijstva v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki.2. Z načrtom naj se seznani Komisijo Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Vlada RS v nadaljevanju podaja odgovor na pobudi. Pri izvajanju ukrepov kmetijske politike nosilci kmetijskih gospodarstev izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, predvsem vodenje posameznih evidenc in sporočanje sprememb, ki nastanejo po oddaji vlog in zahtevkov, zaznavajo kot birokratska bremena. V bodoče Vlada RS planira razvoj digitalizacije, kar pomeni ukinjanje papirnatih evidenc in prehod na elektronsko vodene evidence, torej bo treba pripraviti uporabnikom (nosilcem KMG) prijazne aplikacije in jih naučiti uporabe teh aplikacij. Zasledoval se bo princip, da se vsak podatek vnese le enkrat in da je na voljo vsem uporabnikom, kar bo prispevalo k zmanjšanju birokratskih ovir. Intenzivno poteka delo tudi na digitalizaciji podatkovnih baz. Pred kratkim je bila vzpostavljena aplikacija Evidence shem kakovosti, ki bo omogočala preverjanje izpolnjevanja pogojev obveznosti in meril za izbor v okviru shem kakovosti. Nova aplikacija bo zmanjšala administrativno breme tako za vlagatelje kot tudi za upravne organe, saj vlagateljem vlogi ne bo več treba prilagati kopij certifikatov. Poleg tega precej aktivnosti teče tudi v smeri poenostavljenih oblik stroškov in pavšalnih plačil, zaradi česar vlagateljem ni več treba dokazovati dejanskih stroškov z računi. Posodobljen je bil tudi informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki v celoti omogoča elektronsko poslovanje, zaradi česar vlagateljem ni več treba pošiljati dokazil v fizični obliki. V okvir Načrta za okrevanje in odpornost so uvrščeni 3 projekti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skupni vrednosti 38,7 mio EUR, in sicer: o   Digitalizacija kmetijstva, gozdarstva in prehrane: 28,3 mio EUR; o   Nacionalni inštitut za hrano: 5,3 mio EUR; o   Center za drevesničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov: 5,1 mio EUR. Ta obseg je nekoliko znižan glede na prvotno dogovorjeni znesek (iz oktobra 2020), ki je znašal 76,4 mio EUR. Zaradi pomanjkanja sredstev so bili določeni projekti premeščeni v financiranje Skupne kmetijske politike (podaljšani Program razvoja podeželja 2014−2020 ali novi Strateški načrt 2023−2027). Za vsebine ukrepov, ki se niso uvrstile v Načrt za okrevanje in odpornost in so ključne za kmetijski sektor, se bodo iskali drugi viri financiranja. Ključni cilji tega pomembnega projekta so zagotoviti: - neposredni odziv na izzive COVID-19 krize in krepiti pripravljenost kmetijskega, gozdarskega in prehranskega sektorja na podobne bodoče izzive;- poenostavitve v upravnih postopkih pri uveljavljanju ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP) in s tem manjše administrativne obremenitve za upravičence;- enotno digitalno vstopno mesto, vpogled v podatkovne baze in orodja za izboljšanje upravljanja kmetijskih zemljišč (tudi v smeri preciznega kmetijstva) in gozdov;- večjo učinkovitost, hitrost, racionalizacijo strokovnih, upravnih in inšpekcijskih nalog, nemoteno poslovanje s strankami ter vzvode za boljše, na podatkih utemeljeno odločanje in sprejemanje ciljnih ukrepov ter njihovo spremljanje in vrednotenje (npr. vplivi kmetijstva na naravne vire).    Projekt digitalizacije sestavlja 8 podprojektov: -        vzpostavilo se bo podatkovno skladišče podatkov, ki jih upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z organi v sestavi in deležniki z delovnega področja. S tem bo omogočena povezava in distribucija podatkov, ki so sedaj velikokrat težko povezljivi in nedostopni vsem deležnikom, omogočene bodo celovite informacije v povezavi s subjektom in kmetijskim gospodarstvom ter povezane geoinformacije z ostalimi podatki, hkrati pa bo mogoča izdelava zahtevnih analiz, modelov in napovedi; -        zgrajen bo celosten in sodoben informacijski sistem, ki bo nudil učinkovito podporo za izvajanje nalog Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; -        za zagotavljanje povezljivosti med podatkovnimi bazami na nacionalni in mednarodni ravni bodo digitalizirane podatkovne zbirke v živinoreji; -        nadgrajeni in prenovljeni bodo sistemi za izvajanje površinskih ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih koordinira Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja; -        digitalizirane bodo naloge javne službe kmetijskega svetovanja; -        vzpostavljeno bo orodje za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije; -        razvit bo informacijski sistem, ki bo podpiral pametni in ciljno usmerjen inšpekcijski nadzor za zagotavljanje skladnosti, varnosti in urejenosti kmetijskega prostora, vključno z gozdarstvom (eFokus); -        za povečanje stabilnosti, odpornosti in odzivnosti gozdarskega sektorja bo vzpostavljen informacijski sistem eGozdarstvo z enotno vhodno točko in podsistemi e-ukrepi, e-načrtovanje, e-inventura, e-postopki, e-nadzor, e-tehnologija, ki bodo omogočili digitalni zajem podatkov ter prikaz enotnih in verificiranih geolociranih podatkov o gozdovih in divjadi v realnem času.   Nove e-storitve, ki se bodo vzpostavile v okviru tega projekta, bodo v neposredno korist in uporabo kmetom, lastnikom zemljišč, svetovalcem, raziskovalcem, izvajalcem vrednotenj kot tudi administraciji. Ključne prednosti: - digitalizacija podatkov, ki so sedaj vodeni v fizični obliki;- večja povezljivost obstoječih baz podatkov; - enotna centralna vstopna točka za kmetije, lastnike gozdov;- vključevanje satelitskih posnetkov za krepitev preciznega kmetijstva;- uvajanje umetne inteligence; - debirokratizacija za kmeta, lastnika gozdov;- učinkovitejši postopki organov;- večja sledljivost vzdolž agro-živilskih verig.  Skladno z oddanim dokumentom Načrta za okrevanje in odpornost bo do leta 2024 izvedenih 15 e-storitev: 1. izvorna rodovniška knjiga za kranjsko čebelo;2. podatkovna zbirka genska banka;3. aplikacija za spremljanje organske snovi in hranil na kmetijskih tleh;4. e-opremljenost;5. monitoring površin s pomočjo satelitov in komunikacijski portal za naše stranke (Sopotnik);6. geografsko locirane fotografije, ki jih bodo stranke za namen razjasnitve in komunikacije pošiljale na Agencijo za potrebe različnih ukrepov;7. elektronski vnos vlog, zahtevkov in poročil v povezavi z monitoringom površin in geografsko lociranimi fotografijami za potrebe ukrepov razvoja podeželja;8. ARC GIS server s prostorskimi sloji;9. ARC GIS portal za razvoj in implementacijo mobilnih aplikacij;10. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za kmetijsko inšpekcijo;11. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za gozdarsko inšpekcijo;12. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za lovsko inšpekcijo;13. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za sladkovodno ribiško inšpekcijo;14. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za vinarsko inšpekcijo;15. digitalizacija registra obratov nosilcev dejavnosti.  Do leta 2026 pa bo izvedenih še 17 e-storitev: 1. podatkovno skladišče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;2. podatkovna zbirka CBZ Govedo;3. podatkovna zbirka prašičjereja;4. podatkovna zbirka drobnica;5. podatkovna zbirka izračun plemenskih vrednosti za vse vrste živali;6. podatkovna zbirka za vodenje rodovniških knjig na področju konjereje;7. skupna vstopna platforma za živinorejo;8. pedološka karta Slovenije;9. orodje FAST;10. gozdarski informacijski sistem;11. aplikacija e-gozd;12. aplikacija javne službe kmetijskega svetovanja;13. javni spletni prostorski portal za spremljanje inšpekcijskega dela in prijavo nepravilnosti;14. digitalna podpora upravnih postopkov pri delu inšpektorja in uradnega veterinarja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR);15. digitalna podpora prekrškovnih postopkov pri delu inšpektorja in uradnega veterinarja UVHVVR;16. Digitalna priprava poročanja v skladu z zakonodajo s področij varnosti hrane, veterinarstva in varstva rastlin;17. digitalno vnašanje in poročanje podatkov s strani nosilcev dejavnosti.  Navedene e-storitve se bodo izdelale v skladu z Načrtom za okrevanje in odpornost po potrditvi Sveta EU. Prav tako bo področje kmetijstva vključeno v paket debirokratizacije v drugem krogu, s sodelovanjem v vladni delovni skupini za debirokratizacijo.  

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji