ODGOVOR VLADE RS VEZAN NA VPRAŠANJE DRŽAV.SVETNIKA IN ČLANA SKZ PRI SLS BRANKA TOMAŽIČA GLEDE DEBIROKRATIZACIJE V KMETIJSTVU
Odgovor posredujemo v celoti
Društvo Slovenska kmečka zveza

Petek, 23. Julij 2021 ob 13:47

Odpri galerijo

Datum:20. 7. 2021

Odgovor na pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu

Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) posredovala pobudi za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu, ki ju je Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnavala in podprla na 30. seji dne 18. 6. 2021:

1. Vlada Republike Slovenije naj pripravi časovno opredeljen načrt debirokratizacije na področju kmetijstva v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki.
2. Z načrtom naj se seznani Komisijo Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
 

Vlada RS v nadaljevanju podaja odgovor na pobudi.

Pri izvajanju ukrepov kmetijske politike nosilci kmetijskih gospodarstev izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, predvsem vodenje posameznih evidenc in sporočanje sprememb, ki nastanejo po oddaji vlog in zahtevkov, zaznavajo kot birokratska bremena. V bodoče Vlada RS planira razvoj digitalizacije, kar pomeni ukinjanje papirnatih evidenc in prehod na elektronsko vodene evidence, torej bo treba pripraviti uporabnikom (nosilcem KMG) prijazne aplikacije in jih naučiti uporabe teh aplikacij. Zasledoval se bo princip, da se vsak podatek vnese le enkrat in da je na voljo vsem uporabnikom, kar bo prispevalo k zmanjšanju birokratskih ovir.

Intenzivno poteka delo tudi na digitalizaciji podatkovnih baz. Pred kratkim je bila vzpostavljena aplikacija Evidence shem kakovosti, ki bo omogočala preverjanje izpolnjevanja pogojev obveznosti in meril za izbor v okviru shem kakovosti. Nova aplikacija bo zmanjšala administrativno breme tako za vlagatelje kot tudi za upravne organe, saj vlagateljem vlogi ne bo več treba prilagati kopij certifikatov.

Poleg tega precej aktivnosti teče tudi v smeri poenostavljenih oblik stroškov in pavšalnih plačil, zaradi česar vlagateljem ni več treba dokazovati dejanskih stroškov z računi.

Posodobljen je bil tudi informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki v celoti omogoča elektronsko poslovanje, zaradi česar vlagateljem ni več treba pošiljati dokazil v fizični obliki.

V okvir Načrta za okrevanje in odpornost so uvrščeni 3 projekti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skupni vrednosti 38,7 mio EUR, in sicer:

o   Digitalizacija kmetijstva, gozdarstva in prehrane: 28,3 mio EUR;

o   Nacionalni inštitut za hrano: 5,3 mio EUR;

o   Center za drevesničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov: 5,1 mio EUR.

Ta obseg je nekoliko znižan glede na prvotno dogovorjeni znesek (iz oktobra 2020), ki je znašal 76,4 mio EUR. Zaradi pomanjkanja sredstev so bili določeni projekti premeščeni v financiranje Skupne kmetijske politike (podaljšani Program razvoja podeželja 2014−2020 ali novi Strateški načrt 2023−2027). Za vsebine ukrepov, ki se niso uvrstile v Načrt za okrevanje in odpornost in so ključne za kmetijski sektor, se bodo iskali drugi viri financiranja.

Ključni cilji tega pomembnega projekta so zagotoviti:

- neposredni odziv na izzive COVID-19 krize in krepiti pripravljenost kmetijskega, gozdarskega in prehranskega sektorja na podobne bodoče izzive;
- poenostavitve v upravnih postopkih pri uveljavljanju ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP) in s tem manjše administrativne obremenitve za upravičence;
- enotno digitalno vstopno mesto, vpogled v podatkovne baze in orodja za izboljšanje upravljanja kmetijskih zemljišč (tudi v smeri preciznega kmetijstva) in gozdov;
- večjo učinkovitost, hitrost, racionalizacijo strokovnih, upravnih in inšpekcijskih nalog, nemoteno poslovanje s strankami ter
vzvode za boljše, na podatkih utemeljeno odločanje in sprejemanje ciljnih ukrepov ter njihovo spremljanje in vrednotenje (npr. vplivi kmetijstva na naravne vire). 
 

Projekt digitalizacije sestavlja 8 podprojektov:

-        vzpostavilo se bo podatkovno skladišče podatkov, ki jih upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z organi v sestavi in deležniki z delovnega področja. S tem bo omogočena povezava in distribucija podatkov, ki so sedaj velikokrat težko povezljivi in nedostopni vsem deležnikom, omogočene bodo celovite informacije v povezavi s subjektom in kmetijskim gospodarstvom ter povezane geoinformacije z ostalimi podatki, hkrati pa bo mogoča izdelava zahtevnih analiz, modelov in napovedi;

-        zgrajen bo celosten in sodoben informacijski sistem, ki bo nudil učinkovito podporo za izvajanje nalog Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;

-        za zagotavljanje povezljivosti med podatkovnimi bazami na nacionalni in mednarodni ravni bodo digitalizirane podatkovne zbirke v živinoreji;

-        nadgrajeni in prenovljeni bodo sistemi za izvajanje površinskih ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih koordinira Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja;

-        digitalizirane bodo naloge javne službe kmetijskega svetovanja;

-        vzpostavljeno bo orodje za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije;

-        razvit bo informacijski sistem, ki bo podpiral pametni in ciljno usmerjen inšpekcijski nadzor za zagotavljanje skladnosti, varnosti in urejenosti kmetijskega prostora, vključno z gozdarstvom (eFokus);

-        za povečanje stabilnosti, odpornosti in odzivnosti gozdarskega sektorja bo vzpostavljen informacijski sistem eGozdarstvo z enotno vhodno točko in podsistemi e-ukrepi, e-načrtovanje, e-inventura, e-postopki, e-nadzor, e-tehnologija, ki bodo omogočili digitalni zajem podatkov ter prikaz enotnih in verificiranih geolociranih podatkov o gozdovih in divjadi v realnem času.

 

Nove e-storitve, ki se bodo vzpostavile v okviru tega projekta, bodo v neposredno korist in uporabo kmetom, lastnikom zemljišč, svetovalcem, raziskovalcem, izvajalcem vrednotenj kot tudi administraciji. Ključne prednosti:

- digitalizacija podatkov, ki so sedaj vodeni v fizični obliki;
- večja povezljivost obstoječih baz podatkov;
- enotna centralna vstopna točka za kmetije, lastnike gozdov;
- vključevanje satelitskih posnetkov za krepitev preciznega kmetijstva;
- uvajanje umetne inteligence;
- debirokratizacija za kmeta, lastnika gozdov;
- učinkovitejši postopki organov;
- večja sledljivost vzdolž agro-živilskih verig.
 

Skladno z oddanim dokumentom Načrta za okrevanje in odpornost bo do leta 2024 izvedenih 15 e-storitev:

1. izvorna rodovniška knjiga za kranjsko čebelo;
2. podatkovna zbirka genska banka;
3. aplikacija za spremljanje organske snovi in hranil na kmetijskih tleh;
4. e-opremljenost;
5. monitoring površin s pomočjo satelitov in komunikacijski portal za naše stranke (Sopotnik);
6. geografsko locirane fotografije, ki jih bodo stranke za namen razjasnitve in komunikacije pošiljale na Agencijo za potrebe različnih ukrepov;
7. elektronski vnos vlog, zahtevkov in poročil v povezavi z monitoringom površin in geografsko lociranimi fotografijami za potrebe ukrepov razvoja podeželja;
8. ARC GIS server s prostorskimi sloji;
9. ARC GIS portal za razvoj in implementacijo mobilnih aplikacij;
10. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za kmetijsko inšpekcijo;
11. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za gozdarsko inšpekcijo;
12. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za lovsko inšpekcijo;
13. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za sladkovodno ribiško inšpekcijo;
14. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za vinarsko inšpekcijo;
15. digitalizacija registra obratov nosilcev dejavnosti.
 

Do leta 2026 pa bo izvedenih še 17 e-storitev:

1. podatkovno skladišče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
2. podatkovna zbirka CBZ Govedo;
3. podatkovna zbirka prašičjereja;
4. podatkovna zbirka drobnica;
5. podatkovna zbirka izračun plemenskih vrednosti za vse vrste živali;
6. podatkovna zbirka za vodenje rodovniških knjig na področju konjereje;
7. skupna vstopna platforma za živinorejo;
8. pedološka karta Slovenije;
9. orodje FAST;
10. gozdarski informacijski sistem;
11. aplikacija e-gozd;
12. aplikacija javne službe kmetijskega svetovanja;
13. javni spletni prostorski portal za spremljanje inšpekcijskega dela in prijavo nepravilnosti;
14. digitalna podpora upravnih postopkov pri delu inšpektorja in uradnega veterinarja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR);
15. digitalna podpora prekrškovnih postopkov pri delu inšpektorja in uradnega veterinarja UVHVVR;
16. Digitalna priprava poročanja v skladu z zakonodajo s področij varnosti hrane, veterinarstva in varstva rastlin;
17. digitalno vnašanje in poročanje podatkov s strani nosilcev dejavnosti.
 

Navedene e-storitve se bodo izdelale v skladu z Načrtom za okrevanje in odpornost po potrditvi Sveta EU. Prav tako bo področje kmetijstva vključeno v paket debirokratizacije v drugem krogu, s sodelovanjem v vladni delovni skupini za debirokratizacijo.

 

Zadnje objave
Marko Cigler, nagovor, 130-letnica SLS, programski kongres in predvolilno srečanje PoS
Marko Cigler, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, je v nagovoru poudaril: "Za povečanje samooskrbe, z hrano iz slovenskega podeželja za vse državljane je eno izmed temeljnih izhodišč za prihodnji razvoj Slovenije". Več o tem v nagovoru iz programskega kongresa, Celje, 12.4.2022  https://youtu.be/lhzHH8QioJQ 
SLOVENIJA IMA POTENCIAL, DA SE SAMA OSKRBUJE, VENDAR GA NE IZKORISTI
Franc Küčan pravi, da bi bila situacija s pšenico danes drugačna, če bi imeli v Sloveniji dobro politiko do pšenice in če bi v Gospodarski zbornici Slovenije bili odnosi urejeni: “V Sloveniji bi se danes lahko pogovarjali o približno 150.000 tonah pšenice, to je več kot 70 odstotkov samooskrbe. Ampak, ker se sprenevedamo, ker nam je cilj izigrati kmete, proizvajalce vse od leta 2007 oziroma 2008, ko so začeli hudi pritiski, je situacija takšna, kot je.” V celoti si članek preberite: https://maribor24.si/slovenija/dnevna-psenice-za-200-evrov-za-tono-vec-ne-bo
SKZ ZAHTEVA SKLIC IZREDENE SEJE SVETA KGZS
Društvo Slovenska kmečka zveza in Slovenska kmečka zveza pri SLS sta, zaradi skrajno kritičnih razmer v kmetijstvu in necelovitega ukrepanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s povišanjem cen energentov, semen, gnojil in sredstev za zaščito rastlin, v času epidemije covida-19, stanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov in dodatno še krize v Ukrajini, podali zahtevo za nujen sklic izredne seje Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Nastala situacija kmetom v številnih panogah ne omogoča niti pokrivanja osnovnih stroškov, kar peha v obup na tisoče slovenskih kmetov. »Zahtevamo, da se nemudoma opravi temeljita razprava ter sprejmejo sklepi, ki bodo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlade Republike Slovenije zahtevali takojšnje odločno ukrepanje v obliki razbremenitve kmetij in zagotovili dohodki za dostojno preživetje kmetij, kar je predpogoj, da se poveča tudi pridelave hrane, izboljša prehranska varnost in prepreči, da bi v primeru zapore meja prišlo v Sloveniji do lahkote, ki bi lahko ogrozila več sto tisoč ljudi,« opozarja predsednik Društva Slovenske kmečke zveze in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Miroslav Kosi. Predlog ministrstva ne zagotavlja rešitev Predlog ukrepa, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z dodelitvijo finančne pomoči kmetom ne bo dosegel predvidenega učinka, so prepričani v  Slovenske kmečke zveze pri SLS in utemeljujejo, da so bili izpuščeni številni kmetje, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi (pridelave in predelave) in različnimi storitvenimi dejavnostmi (reje živali, rastlinske pridelave, gozdarstvo), ki so ključnega pomena za delovanje in obstoj kmetije. »Prav tako z ukrepom dodeljena pomoč, ne odgovori na temeljne izzive krizne situacije zadnjih dveh let in je zgolj minimalen prispevek tistim, ki bodo pomoč prejeli. V velikem segmentu kmetij, ki jih predlagani ukrep sploh ne obravnava ima na opravljanje dejavnosti prevladujoči vpliv ravno cena energentov, ki je v času epidemije covid-19 povišana za 60 – 65 % in tudi več,« je jasen predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marko Cigler. Težave dodatno zaostrujejo razmere v Ukrajini Dodatno aktualne razmere zaostrujejo nastale razmere v Ukrajini, ki že vplivajo na ekstremno podražitvi cen žit na svetovnih trgih. »Pred nami je nova setev in žetev, ter žetev jesenske setve, kar pomeni dodaten pritisk na odkupne cene kmetijskih pridelkov, ki ne sledijo povišanju cen osnovnih surovin in ne sledijo povišanju cen končnih produktov v trgovinah. Odkupne cene pridelkov in proizvodov na kmetijah se morajo takoj dvigniti vsaj na naraven pokrivanja stroškov,« pojasnjuje Miroslav Kosi in dodaja, da slovenske cene za Evropskimi zaostajajo za vsaj 20 do 30 odstotkov, kar pa je glavni razlog, da kmetje ne pokrivajo stroškov pridelave in predelave.
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO V Slovenski kmečki zvezi pri SLS (SKZ pri SLS) podpiramo izjavo za javnost, ki jo je posredoval varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Akcijska ponudba govejega mesa po izredno nizki ceni, po kateri tako kvalitetnega mesa z blagovno znamko IK Slovenija, ni mogoče pridelati/vzrediti, ima negativen vpliv na oblikovanje odkupnih cen v prihodnje, predvsem pa razvrednoti delo rejcev (pridelovalcev) ter tudi razvrednoti pomen kvalitetne, lokalno pridelane hrane kot strateške dobrine in vnaša dodatno nezadovoljstvo v odnose med deležniki preskrbe s hrano. Tako v interesu rejcev kot potrošnikov je, da je poznana sledljivost mesa in imajo tudi informacijo da so vsi deležniki v tej verigi poslovali pošteno ter da je tudi pridelovalec (v konkretnem primeru rejec) prejel pošteno plačilo za svoje blago. Izjavo si lahko v celoti preberete na povezavi: https://bit.ly/3fMDJmO
O omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravja prebivalcev
Odgovor Vlade RS na pobudo državnega svetnika DS RS in člana Slovenske kmečke zveze pri SLS Branka Tomažiča o omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev si v celoti lahko preberete na povezavi:https://bit.ly/3nnMYxU
POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI
 REPUBLIKA SLOVENlJA DRŽAVNI SVET  Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi na    POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI Ljubljana, 17. december 2021, ob 10. uri, dvorana Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4. !!! Zaradi razmer v zvezi z epidemijo covid-19 je vstop v stavbo parlamenta omejen in mogoč izključno za vabljene ob upoštevanju pogojev PCT. Dogodek se bo snemal in ga boste lahko spremljali v živo na https://drzavnisvet.si/ in prek povezave na spletni strani S-TV Skledar (YouTube in Twitter)!!! Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že aprila 2020 obravnavala predlog pobude za dopolnitev Ustave s pravico do prehranske varnosti in predlagala njeno širšo obravnavo. Posvet je namenjen pridobitvi dodatnih mnenj in pripomb, ki bi se jih upoštevalo pri oblikovanju končnega predloga te pobude.   Vljudno vabljeni!   Cvetko Zupančič predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  PROGRAM POSVETA O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI 9.30 – 10.00 SPREJEM UDELEŽENCEV 10.00 – 10.05 OTVORITEV POSVETA Branko Tomažič, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.05 – 10.20 UVODNI NAGOVORI Cvetko Zupančič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.20 – 12.00 PREDSTAVITVE Branko Tomažič, državni svetnik Predlog pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti Prof. dr. Peter Raspor, dr. h. c. mult., uni. dipl. eng. HRANA: Narava vedno zmaga Ana Le Marechal Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pomen vzpostavitve in delovanja prehranskih verig za zagotavljanje prehranske varnosti Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Vpliv epidemije COVID-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, Evropski ekonomsko-socialni odbor Izboljšanje trajnosti evropske verige preskrbe s hrano Srečko Ocvirk, državni svetnik, župan občine Sevnica Samooskrba v lokalni skupnosti Polona Rifelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Pomen prehranske varnosti za delovanje družbe in vloga blagovnih rezerv Anja Bolha, Zveza potrošnikov Slovenije Potrošnik ne sme ostati sam Sanja Lončar, Zavod za celostno samooskrbo Kako preprečiti lakoto 12.00 – 12.30 RAZPRAVA

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji