NARAVNE UJME NE MOREJO NIKOLI TOLIKO ŠKODITI SLOVENSKEMU KMETU KOT NESPAMETNA KMET.POLITIKA IN RAVNODUŠNOST VLAD DO KMETA!
Tiskovna konferenca, 22. julij 2021, ob 11. uri
Društvo Slovenska kmečka zveza

Sreda, 21. julij 2021 ob 22:22

Odpri galerijo

Jutri, 22. julija 2021, lahko ob 11. uri prisluhnete
Branku Tomažiču (državnemu svetniku Republike Slovenije (DS RS) za kmetijstvo, izvoljenemu svetniku Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri KGZS ter nekdanjemu poslancu Državnega zbora RS in članu SKZ pri SLS) in
Cirilu Smrkolju (nekdanjemu Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekdanjemu poslancu Državnega zbora RS in članu SKZ pri SLS),
ki bosta spregovorila o stanju v kmetijstvu, ki je katastrofalno in v pomembnem delu gre žal v smeri propadanja.
Slovensko kmetijstvo naj bi zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje.
Tako delovanje kot je sedaj preprosto ni učinkovito in potreben je razmislek vsakega v smeri kaj lahko kot posameznik ali funkcionar naredi za naše slovensko kmetijstvo in podeželje.
Tiskovno konferenco boste lahko spremljali preko spletne aplikacije Zoom. Dostop do linka:https://bit.ly/3rsLiUp

Zadnje objave
ODGOVOR VLADE RS VEZAN NA VPRAŠANJE DRŽAV.SVETNIKA IN ČLANA SKZ PRI SLS BRANKA TOMAŽIČA GLEDE DEBIROKRATIZACIJE V KMETIJSTVU
Datum:20. 7. 2021 Odgovor na pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) posredovala pobudi za pripravo načrta debirokratizacije v kmetijstvu, ki ju je Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnavala in podprla na 30. seji dne 18. 6. 2021: 1. Vlada Republike Slovenije naj pripravi časovno opredeljen načrt debirokratizacije na področju kmetijstva v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki.2. Z načrtom naj se seznani Komisijo Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Vlada RS v nadaljevanju podaja odgovor na pobudi. Pri izvajanju ukrepov kmetijske politike nosilci kmetijskih gospodarstev izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, predvsem vodenje posameznih evidenc in sporočanje sprememb, ki nastanejo po oddaji vlog in zahtevkov, zaznavajo kot birokratska bremena. V bodoče Vlada RS planira razvoj digitalizacije, kar pomeni ukinjanje papirnatih evidenc in prehod na elektronsko vodene evidence, torej bo treba pripraviti uporabnikom (nosilcem KMG) prijazne aplikacije in jih naučiti uporabe teh aplikacij. Zasledoval se bo princip, da se vsak podatek vnese le enkrat in da je na voljo vsem uporabnikom, kar bo prispevalo k zmanjšanju birokratskih ovir. Intenzivno poteka delo tudi na digitalizaciji podatkovnih baz. Pred kratkim je bila vzpostavljena aplikacija Evidence shem kakovosti, ki bo omogočala preverjanje izpolnjevanja pogojev obveznosti in meril za izbor v okviru shem kakovosti. Nova aplikacija bo zmanjšala administrativno breme tako za vlagatelje kot tudi za upravne organe, saj vlagateljem vlogi ne bo več treba prilagati kopij certifikatov. Poleg tega precej aktivnosti teče tudi v smeri poenostavljenih oblik stroškov in pavšalnih plačil, zaradi česar vlagateljem ni več treba dokazovati dejanskih stroškov z računi. Posodobljen je bil tudi informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki v celoti omogoča elektronsko poslovanje, zaradi česar vlagateljem ni več treba pošiljati dokazil v fizični obliki. V okvir Načrta za okrevanje in odpornost so uvrščeni 3 projekti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skupni vrednosti 38,7 mio EUR, in sicer: o   Digitalizacija kmetijstva, gozdarstva in prehrane: 28,3 mio EUR; o   Nacionalni inštitut za hrano: 5,3 mio EUR; o   Center za drevesničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov: 5,1 mio EUR. Ta obseg je nekoliko znižan glede na prvotno dogovorjeni znesek (iz oktobra 2020), ki je znašal 76,4 mio EUR. Zaradi pomanjkanja sredstev so bili določeni projekti premeščeni v financiranje Skupne kmetijske politike (podaljšani Program razvoja podeželja 2014−2020 ali novi Strateški načrt 2023−2027). Za vsebine ukrepov, ki se niso uvrstile v Načrt za okrevanje in odpornost in so ključne za kmetijski sektor, se bodo iskali drugi viri financiranja. Ključni cilji tega pomembnega projekta so zagotoviti: - neposredni odziv na izzive COVID-19 krize in krepiti pripravljenost kmetijskega, gozdarskega in prehranskega sektorja na podobne bodoče izzive;- poenostavitve v upravnih postopkih pri uveljavljanju ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP) in s tem manjše administrativne obremenitve za upravičence;- enotno digitalno vstopno mesto, vpogled v podatkovne baze in orodja za izboljšanje upravljanja kmetijskih zemljišč (tudi v smeri preciznega kmetijstva) in gozdov;- večjo učinkovitost, hitrost, racionalizacijo strokovnih, upravnih in inšpekcijskih nalog, nemoteno poslovanje s strankami ter vzvode za boljše, na podatkih utemeljeno odločanje in sprejemanje ciljnih ukrepov ter njihovo spremljanje in vrednotenje (npr. vplivi kmetijstva na naravne vire).    Projekt digitalizacije sestavlja 8 podprojektov: -        vzpostavilo se bo podatkovno skladišče podatkov, ki jih upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z organi v sestavi in deležniki z delovnega področja. S tem bo omogočena povezava in distribucija podatkov, ki so sedaj velikokrat težko povezljivi in nedostopni vsem deležnikom, omogočene bodo celovite informacije v povezavi s subjektom in kmetijskim gospodarstvom ter povezane geoinformacije z ostalimi podatki, hkrati pa bo mogoča izdelava zahtevnih analiz, modelov in napovedi; -        zgrajen bo celosten in sodoben informacijski sistem, ki bo nudil učinkovito podporo za izvajanje nalog Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; -        za zagotavljanje povezljivosti med podatkovnimi bazami na nacionalni in mednarodni ravni bodo digitalizirane podatkovne zbirke v živinoreji; -        nadgrajeni in prenovljeni bodo sistemi za izvajanje površinskih ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih koordinira Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja; -        digitalizirane bodo naloge javne službe kmetijskega svetovanja; -        vzpostavljeno bo orodje za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije; -        razvit bo informacijski sistem, ki bo podpiral pametni in ciljno usmerjen inšpekcijski nadzor za zagotavljanje skladnosti, varnosti in urejenosti kmetijskega prostora, vključno z gozdarstvom (eFokus); -        za povečanje stabilnosti, odpornosti in odzivnosti gozdarskega sektorja bo vzpostavljen informacijski sistem eGozdarstvo z enotno vhodno točko in podsistemi e-ukrepi, e-načrtovanje, e-inventura, e-postopki, e-nadzor, e-tehnologija, ki bodo omogočili digitalni zajem podatkov ter prikaz enotnih in verificiranih geolociranih podatkov o gozdovih in divjadi v realnem času.   Nove e-storitve, ki se bodo vzpostavile v okviru tega projekta, bodo v neposredno korist in uporabo kmetom, lastnikom zemljišč, svetovalcem, raziskovalcem, izvajalcem vrednotenj kot tudi administraciji. Ključne prednosti: - digitalizacija podatkov, ki so sedaj vodeni v fizični obliki;- večja povezljivost obstoječih baz podatkov; - enotna centralna vstopna točka za kmetije, lastnike gozdov;- vključevanje satelitskih posnetkov za krepitev preciznega kmetijstva;- uvajanje umetne inteligence; - debirokratizacija za kmeta, lastnika gozdov;- učinkovitejši postopki organov;- večja sledljivost vzdolž agro-živilskih verig.  Skladno z oddanim dokumentom Načrta za okrevanje in odpornost bo do leta 2024 izvedenih 15 e-storitev: 1. izvorna rodovniška knjiga za kranjsko čebelo;2. podatkovna zbirka genska banka;3. aplikacija za spremljanje organske snovi in hranil na kmetijskih tleh;4. e-opremljenost;5. monitoring površin s pomočjo satelitov in komunikacijski portal za naše stranke (Sopotnik);6. geografsko locirane fotografije, ki jih bodo stranke za namen razjasnitve in komunikacije pošiljale na Agencijo za potrebe različnih ukrepov;7. elektronski vnos vlog, zahtevkov in poročil v povezavi z monitoringom površin in geografsko lociranimi fotografijami za potrebe ukrepov razvoja podeželja;8. ARC GIS server s prostorskimi sloji;9. ARC GIS portal za razvoj in implementacijo mobilnih aplikacij;10. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za kmetijsko inšpekcijo;11. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za gozdarsko inšpekcijo;12. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za lovsko inšpekcijo;13. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za sladkovodno ribiško inšpekcijo;14. spletni GIS portal in mobilni terenski zapisnik za vinarsko inšpekcijo;15. digitalizacija registra obratov nosilcev dejavnosti.  Do leta 2026 pa bo izvedenih še 17 e-storitev: 1. podatkovno skladišče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;2. podatkovna zbirka CBZ Govedo;3. podatkovna zbirka prašičjereja;4. podatkovna zbirka drobnica;5. podatkovna zbirka izračun plemenskih vrednosti za vse vrste živali;6. podatkovna zbirka za vodenje rodovniških knjig na področju konjereje;7. skupna vstopna platforma za živinorejo;8. pedološka karta Slovenije;9. orodje FAST;10. gozdarski informacijski sistem;11. aplikacija e-gozd;12. aplikacija javne službe kmetijskega svetovanja;13. javni spletni prostorski portal za spremljanje inšpekcijskega dela in prijavo nepravilnosti;14. digitalna podpora upravnih postopkov pri delu inšpektorja in uradnega veterinarja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR);15. digitalna podpora prekrškovnih postopkov pri delu inšpektorja in uradnega veterinarja UVHVVR;16. Digitalna priprava poročanja v skladu z zakonodajo s področij varnosti hrane, veterinarstva in varstva rastlin;17. digitalno vnašanje in poročanje podatkov s strani nosilcev dejavnosti.  Navedene e-storitve se bodo izdelale v skladu z Načrtom za okrevanje in odpornost po potrditvi Sveta EU. Prav tako bo področje kmetijstva vključeno v paket debirokratizacije v drugem krogu, s sodelovanjem v vladni delovni skupini za debirokratizacijo.  
NARAVNE UJME NE MOREJO NIKOLI TOLIKO ŠKODITI SLOVENSKEMU KMETU KOT NESPAMETNA KMET.POLITIKA IN RAVNODUŠNOST VLAD DO KMETA!
Jutri, 22. julija 2021, lahko ob 11. uri prisluhnete Branku Tomažiču (državnemu svetniku Republike Slovenije (DS RS) za kmetijstvo, izvoljenemu svetniku Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri KGZS ter nekdanjemu poslancu Državnega zbora RS in članu SKZ pri SLS) inCirilu Smrkolju (nekdanjemu Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekdanjemu poslancu Državnega zbora RS in članu SKZ pri SLS),ki bosta spregovorila o stanju v kmetijstvu, ki je katastrofalno in v pomembnem delu gre žal v smeri propadanja.Slovensko kmetijstvo naj bi zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje.Tako delovanje kot je sedaj preprosto ni učinkovito in potreben je razmislek vsakega v smeri kaj lahko kot posameznik ali funkcionar naredi za naše slovensko kmetijstvo in podeželje.Tiskovno konferenco boste lahko spremljali preko spletne aplikacije Zoom. Dostop do linka:https://bit.ly/3rsLiUp
IZPLAČILO FINANČNEGA NADOMESTILA ZARADI IZPADA DOHODKA PRIDELOVALCEM JEDILNEGA KROMPIRJA ZARADI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19
Anton Čebular, svetnik Društva SKZ – Slovenska kmečka zveza pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in član Slovenske ljudske stranke (SLS) opozarja na pozno izplačilo finančnega nadomestila pridelovalcem jedilnega krompirja zaradi izpada dohodka za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021 zaradi posledic epidemije covid-19, saj jih s tem postavlja v neenak položaj z ostalimi prejemniki državnih pomoči iz naslova finančnih nadomestil kmetijskim panogam. Lansko leto in letos so pridelovalci krompirja imeli velike težave s prodajo krompirja, saj jim je epidemije COVID-19 onemogočila prodajo preko določenih prodajnih poti. Pridelovalci krompirja so vladi zelo hvaležni, da je pristopila k reševanju nastale krize in izdala ODLOK o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pridelovalcem jedilnega krompirja zaradi posledic drugega vala epidemije covid-19 za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021, objavljen v Uradnem listu RS, št. 93 z dne 10. 06. 2021 in si ga lahko v celoti preberete na tej povezavi: Uradni list RS - 093/2021, Uredbeni del (uradni-list.si). Na podlagi tega odloka je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja že pred mesecem dni poslala pridelovalcem krompirja odločbe o dodeljeni državni pomoči, ki pa očitno še ne bodo izplačane. Višina pavšalnega finančnega nadomestila znaša 1.200 eur na hektar prijavljenih površin jedilnega krompirja. Najvišja skupna višina tega nadomestila na upravičenca pa ne sme presegati 20.000 eur. Anton Čebular je od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja prejel odgovor, da bodo s tega naslova dodeljene državne pomoči izplačane v roku 3 mesecev ali več. To pa svetnika Antona Čebularja žalosti in obžaluje, da take odločitve Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja postavlja pridelovalce jedilnega krompirja v neenak položaj, kajti po njegovih informacijah nekatere kmetijske panoge dobijo državne pomoči v roku 1 meseca po prejetju odločbe. In praksa, od izdaje odločb do izplačila finančnega nadomestila, bi morala ostati v časovnem razponu enega meseca. Kajti stroški za surovine ter repromaterial se iz dneva v dan zvišujejo in tako kmet ter kmetijstvo zopet izgubljajo ne samo prepotrebna denarna sredstva, ampak tudi voljo do ohranjanja obdelovalnih površin našega podeželja.   Anton Čebular l. r. Svetnik Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri KGZS Član SLS
Javna razprava o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2. 7. – 15. 8. 2021
Povezava do Strateškega načrta SKP (objavljeno 2. 7. 2021) Vabljeni k sodelovanju v javni razpravi o objavljenih vsebinah Strateškega načrta SKP 2023–2027, v okviru katere lahko podate pripombe in predloge na elektronski naslov sn.mkgp@gov.si do 15. 8. 2021 ali preko spletnega obrazca. V okviru javne razprave bo MKGP organiziral več javnih posvetovanj, na katere so vabljeni vsi zainteresirani. Termini in lokacije javnih posvetovanj: 14. 7. 2021: Celje (Kongresni center Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje); hkrati neposredni prenos preko spleta 16. 7. 2021: Postojna (Kulturni dom Postojna, Gregorčičev drevored 2a, 6230 Postojna) 19. 7. 2021: Moravske Toplice (Terme Vivat, Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice) 20. 7. 2021: Novo mesto (GRM Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto) 21. 7. 2021: Cerklje na Gorenjskem (Kulturni dom Ignacija Borštnika, Trg Davorina Jenka 12, 4207 Cerklje na Gorenjskem) 22. 7. 2021: Ljubljana (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana) 27. 7. 2021: Pivola (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče) *Vsi javni posveti bodo potekali med 9.30 in 12. uro (registracija udeležencev bo od 9.00 do 9.30 ure). Prosimo za prijavo, zaradi omejenih prostih mest. Prijava na spletni prenos ni potreben. Prijave na dogodek Vse, ki bi se radi udeležili predstavitev po Sloveniji v živo, opozarjamo, da bo za udeležbo na posvetovanjih potrebno upoštevati takrat veljavne omejitvene pogoje in priporočila NIJZ (predvidoma pogoj PCT – prebolel, cepljen, testiran in nošnja maske v notranjih prostorih). 
KGZS proti zmanjšanju zborničnega prispevka
Ljubljana, 24. junij 2021 - Seznanjeni smo bili z informacijo, da je vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) – predsednik Roman Žveglič - zavrnilo možnost, da bi se kmetom letos za polovico zmanjšal zbornični prispevek in bi ta del povrnila država. V izjemno težkih razmerah je za tisoče številnih kmetov in kmetijske panoge vsak evro prihranka zelo pomemben. Še zlasti sedaj, ko kmetijstvo pesti še huda suša, poleg letošnje pomladne hude pozebe. Predlog ukrepa v višini malo pod 800.000 evri je bil iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že podan v osnutku pred odločanjem na vladi in tudi ne predstavlja večjih finančnih posledic za državni proračun. Zato se kmetje upravičeno sprašujemo v čigavem interesu deluje KGZS. Pričakujemo, da bo vodstvo KGZS spremenilo odločitev in podprlo letošnje zmanjšanje zborničnega prispevka. Državni svetnik Slovenske ljudske stranke (SLS) Franci Rokavec je v Državnem svetu RS vložil predlog amandmaja Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covid-19: »Vladi RS predlagam, da se s predlogom amandmaja v nadaljnji fazi ukrep zmanjšanja zborniškega prispevka za 50% za to leto ponovno vključi v Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 – NUJNI POSTOPEK.   Predsednik svetniške skupine Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza Miroslav Kosi
KMETIJSTVO IN TRGOVINA V EVROPI
Ko bi vsi v družbi toliko delali in za tak denar kot kmetje in pridelovalci hrane, bi bila vsa infrastruktura, zdravstvo, šolstvo in javna uprava urejeno brez zadolževanj držav. Tako pa vemo kje smo. Največ denarja gre za plače in samo povečujejo se pritiski po dviganju le-teh. Po drugi strani pa so odkupne cene kmetijskih pridelkov, kljub višjim stroškom pridelave že desetletje nespremenjene ali celo padajo, kljub temu, da se hrana za potrošnika draži.  Razlog v EU je, da ima živilska trgovina proste roke trgovanja sklicujoč se na prosti pretok blaga. Posledica tega je vsakodnevni propad kmetij, izguba delovnih mest na podeželju, starostna struktura kmetov se zvišuje. Posledično se uničuje kulturo narodov. Kakovost hrane za potrošnika se slabša, ker živilsko predelovalna industrija uporablja surovine, ki so slabše kakovosti, cenejše, z več dodatki in vezane vode v živilih. Bolj kot politika, Evropsko kmetijstvo usmerja trgovina in ta bolj kot v skrbi za potrošnika dela za dobiček. Živilske trgovske verige ustvarjajo velike dobičke, zato jih ne delijo na borzi! Vse slabšo stanje v kmetijstvu ne more rešiti ne agenda, ne izravnalna plačila, ki se iz leta v leto zmanjšujejo tudi zaradi vse več deležnikov. Tudi dogovor s trgovci o bolj pravični razdelitvi še ni obrodilo sadov. Rešitev je v političnem dogovoru kot takrat, ko se je ustanovila Evropska skupnost. Rešitev je preprosta, po Kanadskem vzoru, da politika določi maksimalne marže v odstotkih za osnovna živila kot so kruh, mleko, mlečni izdelki, meso, mesni izdelki, sadje, zelenjava. Zakaj? Ker hrana je osnovna življenjska dobrina in pravica vsakogar. Ni pravično, da si v celotni verigi trgovina reže največji kos, predelovalna industrija, še bolj pa kmet kot pridelovalec hrane pa  je odrinjen na rob. Pravično je, če trgovina kupuje poceni, naj ima tudi potrošnik pravico kupiti poceni. Da bi politika določila trgovini mejo najvišjih marž v odstotkih na nabavno ceno osnovnih živil, je povsem uresničljiva. Verjemite, trgovci ne bodo zato nič prikrajšani, ker nudijo še druge izdelke. Tudi država bo dobila svoj davek, saj ga plačamo potrošniki. Trgovci bi bili tako zainteresirani kupovati lokalno in kakovostno pridelano hrano z znanim poreklom. Čistejše okolje zaradi manj transporta, zmanjšal bi se  ogljični odtis zaradi krajših preskrbovalnih verig.  Večji bi bil nadzor nad živili znanega porekla. Bolj načrtovana pridelava hrane bi zmanjšala intenzivnost kmetovanja na račun višje kakovosti hrane, manjše porabe gnojil in FFS. Nova delovna mesta na podeželju in kmetijstvo bi se tudi finančno izplačalo. In nazadnje potrošnik ne bi plačeval več, ampak bi bila hrana celo cenejša. Zagotovo bi se tudi manj hrane zavrglo. Letos, ko Slovenija predseduje Evropski skupnosti, bi lahko ponudila omenjen predlog evropski komisiji. Na potezi je kmetijsko ministrstvo, da ta predlog predloži. Tako bi dolgoročno  mnogo lažje rešili kmetijsko vprašanje in zmanjšali odvisnost od izravnalnih plačil. Za pošteno delo, pošteno plačilo. Če se evropska politika resnično zavzema za pravico in vladavino prava bi bilo sprejetje takšnega predloga prava rešitev za kmete pridelovalce hrane, potrošnike in varovanje okolja. Damjan Zore   

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji